Haloške občine se povezujejo v eno od 37 slovenskih lokalnih akcijskih skupin in za svoje projekte preko Podeželskega razvojnega jedra (PRJ) Halo črpajo sredstva EU.
Sonja Golc, odgovorna za LAS Haloze pri vodilnem partnerju PRJ Halo pojasnjuje, da je strategija nastajala tekom leta 2015 na različnih delavnicah in takrat so udeleženci različnih ciljnih skupin (javni, ekonomski in zasebni sektor) izpostavili 5 glavnih prioritet, ki so jih zapisali v strategijo in jih skušajo uresničiti skozi projekte, ki se izvajajo.
»Prva prioriteta je vzpodbujanje turističnega razvoja na haloškem območju, druga je krepitev položaja vinogradništva, tretja prioriteta je revitalizacija objektov kulturne dediščine za namen trženja in trajnostnega turizma, četrta je reaktivacija zaraščenih površin, s poudarkom na ekološkem kmetijstvu in peta prioriteta je krepitev medgeneracijskega sodelovanja ter povečanje vključenosti ranljivih skupin v družbo,« pravi Sonja Golc.
LAS Haloze je do sedaj objavil že 7 javnih pozivov, tako na kmetijski kot na regionalni sklad.
»LAS Haloze ima za izvajanje in sofinanciranje projektov 1.383.000 evrov. Do sedaj je bilo uspešno izvedenih in zaključenih 11 projektov ter izplačanih 522.000 evrov sredstev. Skupna vrednost projektov je bila kar 861.000 evrov, kar pomeni, da so nosili ter partnerji projektov še sami prispevali kar precej svojih sredstev k pridobljeni subvenciji,« dodaja Sonja Golc.
Kot posebno uspešen projekt je ga. Golc izpostavila Vinarske zadruge Haloze, ki je tudi socialno podjetje skupaj s partnerji: Kmetijskim zavodom Ptuj, Kmetijskim zavodom Maribor ter društvom vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Ti so skupaj izvedli operacijo Povezovanje in blagovna znamka za kakovost vin iz Haloz ter v okviru tega projekta izoblikovali enotno blagovno znamko. Povezala je
vinogradnike in vinarje tega območja ter je hkrati sinonim za kakovostno in/vrhunsko vino iz vinorodnega podokoliša Haloze. »Za kakovostno polnjenje je bila kupljena mobilna polnilna linija in z njo uspešno člani vinarske zadruge ter vinarji polnijo svoja vina, tako da je kvaliteta zgotovljena,« pojasnjuje Sonja Golc.
Eden izmed zelo zanimivih projektov, ki trenutno še čaka na potrditev na Ministrstvu za gospdarski razvoj in tehnologijo in bo financiran iz Evropskega regionalnega sklada je tudi projekt, s katerim bodo lahko obnovili tipične haloške objekte, hiše in gospodarske objekte.
Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
