Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
10.01.2025
V tokratni Jutranji vremenski fronti pri letalskem meteorologu prognostiku Matevžu Osolniku izvemo, kaj so zavetrni valovi in od česa je odvisna njihova pogostost - pri nas jih običajno povezujemo predvsem z močnimi vetrovi, kot je na primer burja. Najmočnejši zavetrni valovi pa imajo takšno silo, da laho celo močno vplivajo na višino letenja letal.
03.01.2025
Na zadnjega leta dan smo poklicali na našo najvišje ležečo meteorološko postajo, od koder se nam je javil izkušeni meteorolog Andrej Rekar. Med drugim nam je povedal, kako poteka delo meteorologov med prazniki in kakšne so razmere na Kredarici, pa tudi, da zaradi statistike in beleženja meteoroloških podatkov vse leto ostajajo na zimskem času.
27.12.2024
Jutranja vremenska fronta še zadnjič v letošnjem letu odpira enciklopedijo vremenoslovja, skupaj z letalskim meteorologom prognostikom Matevžem Osolnikom z Urada za letalsko meteorologijo. Tokrat izvemo, kaj so vremenski pogoji ali pojavi, ki lahko otežijo ali celo zaustavijo letalski promet, pa tudi ali so letalski meteorologi tisti, ki se odločijo za odpoved letalskega prometa.
20.12.2024
Ste že kdaj zasledili kratice, kot so CAVOC ali BCFG? Kaj pa LJLJ? Namig: najdemo jih v meteorologiji in letalstvu, razložimo pa v tokratni Jutranji vremenski fronti, v kateri gostimo letalskega meteorologa prognostika Matevža Osolnika z Urada za letalsko meteorologijo. Tokratni sogovornik nam bo namreč pomagal dešifrirati vremenske napovedi v letalstvu.
13.12.2024
Clausius-Clapey-ronova enačba opisuje, kako se tlak nasičene vodne pare spreminja s temperaturo, kar je temelj za razumevanje nasičenosti zraka. Ravno z nasičenostjo zraka pa se lahko poigravamo v zimskih mesecih - tako, da opazujemo, kako se nam rosijo očala, ali pa, kako se izdihan zrak pri nižjih temperaturah spreminja v meglico. V Jutranji vremenski fronti tokrat o nasičenem in nenasičenem zraku skupaj s Filipom Lovšinom in Urbanom Žagarjem, študentoma meteorologije in sodelavcema na ARSO.
06.12.2024
“Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 0,7 °C, zaradi česar se letošnja jesen uvršča na deseto mesto najtoplejših jeseni od leta 1950,” sporočajo z Agencije Republike Slovenije za okolje. V Jutranji vremenski fronti tokrat preverimo meteorološko dogajanje po mesecih in prisluhnemo Matiji Klančarju, ki pravi, da je bila jesen pri nas toplejša, bolj namočena in manj osončena od dolgoletnega povprečja.
29.11.2024
Slovensko meteorološko društvo letos praznuje 70 let delovanja. V društvu, ki šteje več kot 130 članov, si prizadevajo za popularizacijo meteorologije in izobraževanje javnosti o vremenu in vremenskih pojavih. Kakšne aktivnosti načrtujejo za prihodnje leto, smo preverili pri predstavniku društva, Matiji Klančarju, sicer našem rednem sogovorniku z ARSO.
22.11.2024
V tokratni Jutranji vremenski fronti bomo prisluhnili vremenskem dogajanju, ki je konec oktobra zajelo Španijo. Čeprav so obilne padavine v jeseni nekaj povsem običajnega za ta del Evrope, pa klimatologi opozarjajo, da imajo na tovrstne ekstremne dogodke velik vpliv predvsem podnebne spremembe. O rekordih in dogajanju v Španiji tokrat z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
15.11.2024
V Sloveniji v letošnjem letu še ni bilo izdano rdečo opozorilo, smo pa večkrat lahko zasledili oranžno in rumeno. V tokratni Jutranji vremenski fronti nas je zato zanimalo, kdo je tisti, ki je odgovoren za izdajo opozorila in kako poteka proces odločanja, kdaj in katero opozorilo bo izdano. Odgovore sta z nami podelila študenta meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in mlada sodelavca na Agenciji Republiki Slovenije za okolje, Filip Lovšin in Urban Žagar.
08.11.2024
Vsako besedilo, pa naj si bo haiku, politični komentar ali vremenska napoved, ima svoja pravila, značilnosti in posebnosti. Delo prognostikov tako zajema tudi pisanje posebne vrste besedil - vremenske napovedi - ki so vedno napisane s posebno mero previdnosti in natančnosti. Na kaj so meteorologi pozorni, ko pišejo napovedi, in kakšno odgovornost to predstavlja, nam v Jutranji vremenski fronti povedo novi sogovorniki Jutranje vremenske fronte, študenti meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Filip Lovšin, Urban Žagar in Zoja Gašparič.
01.11.2024
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je zračni tlak na letni ravni med leti 1961 in 2011 v Sloveniji v povprečju zrastel za 1,5 hPa, najbolj pozimi. Dr. Gregorja Skoka, tokratnega gosta Jutranje vremenske fronte, smo zato povprašali o tej meteorološki spremenljivki - zakaj zračni tlak sploh imamo, kje je višji in kje nižji ter kakšno vreme prinaša visok in nizek zračni tlak. Obenem pa odgovorimo na vprašanje - kaj sploh je vreme.
24.10.2024
Katere fizikalne količine uporabijo meteorologi za opisovanje zraka? O čem govorimo, ko govorimo o gostoti in tlaku zraka? In če se zrak ves čas giblje, zakaj gibanje včasih občutimo kot veter, drugič pa ne? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
18.10.2024
Pričakovali bi, da višje kot gremo proti vesolju, nižja je temperatura. A nam dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko pove, da to ne drži povsem. Zemljino ozračje je namreč razdeljeno na več značilnih plasti, v vsaki pa se temperatura obnaša nekoliko drugače. Kje se začne troposfera, stratosfera in termosfera? Kje letijo letala in kje nastane vreme? Odgovore poiščemo v Jutranji vremenski fronti.
11.10.2024
Našo atmosfero poleg plina sestavljajo tudi trdni delci. Te lahko razdelimo v tri kategorije, od vseh pa so najbolj škodljive saje. V tokratni oddaji smo o trdnih delcih v ozračju govorili z dr. Gregorjem Skokom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
04.10.2024
Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let. Ta ocena temelji na najstarejših kamninah in meteoritih, ki so nastali ob istem času kot naš planet. In v času nastanka Zemlje na tem tretjem planetu od Sonca še ni bilo kisika in posledično tudi ne ozona. V kakšnem odnosu sta ta dva plina, kateri so še preostali toplogredni plini, ki sestavljajo ozračje in kaj se dogaja s koncentracijo metana v ozračju, smo vprašali dr. Gregorja Skoka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
27.09.2024
Naše ozračje poleg permanentnih plinov sestavljajo tudi variabilni - to so tisti, katerih koncentracija in količina se časovno in lokalno spreminja. Med vsemi je najbolj zastopana vodna para, ki predstavlja približno 0,3 % mase ozračja in je med bolj zanimivimi plini - v ozračju se namreč pojavi v treh agregatnih stanjih, poleg tega pa ima tudi najmočnejši toplogredni učinek. O sestavi ozračja smo se tudi tokrat pogovarjali z dr. Gregorjem Skokom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
20.09.2024
V Jutranji vremenski fronti se bomo tokrat ozrli v nebo in pri sogovorniku, dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani preverili, do kod sega naša atmosfera, zakaj ji pravimo tudi ozračje in kateri plini jo sestavljajo. Bi znali našteti najpogostejše?
13.09.2024
Ob vstopu v meteorološko jesen smo se z meteorologom Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije zazrli v poletne mesece in naredili meteorološki pregled junija, julija in avgusta. Slednji je bil namreč najtoplejši mesec, odkar izvajamo meritve temperature ozračja.
06.09.2024
Zadnje dni so zaznamovale popoldanske krajevne nevihte, ki so se večinoma pojavljale v zahodni polovici Slovenije, tudi v gorah so lahko komu prekrižale načrte. Nevihtna fronta, ki je naše kraje zajela včeraj popoldne in ponoči, je poskrbela za padavine povsod v gorah, prinesla je tudi osvežitev. Bo vreme ta konec tedna primerno za obisk gora?
30.08.2024
Aktualna vremenska napoved za konec tedna 30. 8.-1. 9. Pripravil: Matija Klančar, ARSO
Neveljaven email naslov