Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katere fizikalne količine uporabijo meteorologi za opisovanje zraka? O čem govorimo, ko govorimo o gostoti in tlaku zraka? In če se zrak ves čas giblje, zakaj gibanje včasih občutimo kot veter, drugič pa ne? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
87 epizod
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Katere fizikalne količine uporabijo meteorologi za opisovanje zraka? O čem govorimo, ko govorimo o gostoti in tlaku zraka? In če se zrak ves čas giblje, zakaj gibanje včasih občutimo kot veter, drugič pa ne? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Vsako besedilo, pa naj si bo haiku, politični komentar ali vremenska napoved, ima svoja pravila, značilnosti in posebnosti. Delo prognostikov tako zajema tudi pisanje posebne vrste besedil - vremenske napovedi - ki so vedno napisane s posebno mero previdnosti in natančnosti. Na kaj so meteorologi pozorni, ko pišejo napovedi, in kakšno odgovornost to predstavlja, nam v Jutranji vremenski fronti povedo novi sogovorniki Jutranje vremenske fronte, študenti meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Filip Lovšin, Urban Žagar in Zoja Gašparič.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je zračni tlak na letni ravni med leti 1961 in 2011 v Sloveniji v povprečju zrastel za 1,5 hPa, najbolj pozimi. Dr. Gregorja Skoka, tokratnega gosta Jutranje vremenske fronte, smo zato povprašali o tej meteorološki spremenljivki - zakaj zračni tlak sploh imamo, kje je višji in kje nižji ter kakšno vreme prinaša visok in nizek zračni tlak. Obenem pa odgovorimo na vprašanje - kaj sploh je vreme.
Pričakovali bi, da višje kot gremo proti vesolju, nižja je temperatura. A nam dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko pove, da to ne drži povsem. Zemljino ozračje je namreč razdeljeno na več značilnih plasti, v vsaki pa se temperatura obnaša nekoliko drugače. Kje se začne troposfera, stratosfera in termosfera? Kje letijo letala in kje nastane vreme? Odgovore poiščemo v Jutranji vremenski fronti.
Našo atmosfero poleg plina sestavljajo tudi trdni delci. Te lahko razdelimo v tri kategorije, od vseh pa so najbolj škodljive saje. V tokratni oddaji smo o trdnih delcih v ozračju govorili z dr. Gregorjem Skokom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let. Ta ocena temelji na najstarejših kamninah in meteoritih, ki so nastali ob istem času kot naš planet. In v času nastanka Zemlje na tem tretjem planetu od Sonca še ni bilo kisika in posledično tudi ne ozona. V kakšnem odnosu sta ta dva plina, kateri so še preostali toplogredni plini, ki sestavljajo ozračje in kaj se dogaja s koncentracijo metana v ozračju, smo vprašali dr. Gregorja Skoka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Naše ozračje poleg permanentnih plinov sestavljajo tudi variabilni - to so tisti, katerih koncentracija in količina se časovno in lokalno spreminja. Med vsemi je najbolj zastopana vodna para, ki predstavlja približno 0,3 % mase ozračja in je med bolj zanimivimi plini - v ozračju se namreč pojavi v treh agregatnih stanjih, poleg tega pa ima tudi najmočnejši toplogredni učinek. O sestavi ozračja smo se tudi tokrat pogovarjali z dr. Gregorjem Skokom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
V Jutranji vremenski fronti se bomo tokrat ozrli v nebo in pri sogovorniku, dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani preverili, do kod sega naša atmosfera, zakaj ji pravimo tudi ozračje in kateri plini jo sestavljajo. Bi znali našteti najpogostejše?
Ob vstopu v meteorološko jesen smo se z meteorologom Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije zazrli v poletne mesece in naredili meteorološki pregled junija, julija in avgusta. Slednji je bil namreč najtoplejši mesec, odkar izvajamo meritve temperature ozračja.
Zadnje dni so zaznamovale popoldanske krajevne nevihte, ki so se večinoma pojavljale v zahodni polovici Slovenije, tudi v gorah so lahko komu prekrižale načrte. Nevihtna fronta, ki je naše kraje zajela včeraj popoldne in ponoči, je poskrbela za padavine povsod v gorah, prinesla je tudi osvežitev. Bo vreme ta konec tedna primerno za obisk gora?
Aktualna vremenska napoved za konec tedna 30. 8.-1. 9. Pripravil: Matija Klančar, ARSO
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so pripravili novo spletno aplikacijo, preko katere lahko pohodniki in ljubitelji gora spremljajo aktualne vremenske podatke v gorah. Aplikacija je na voljo na povezavi www.vreme.si/gore , več o podatkih, ki nam jih ponuja, pa je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar.
Izraz fenologija izhaja iz grščine in ga lahko prevedemo kot 'veda o pojavih'. “Gre za vedo oziroma dejavnost, ki praviloma sodi v okvir meteoroloških služb in jo obravnavamo kot del agrometeorologije,” pravi Matija Klančar gost tokratne oddaje. To vedo smo vzeli pod drobnogled in preverili, kakšni so izsledki fenoloških meritev v zadnjih nekaj desetletjih.
Kaj so lokalni vetrovi in kako nastanejo? Kakšne hitrosti dosežejo pri nas? Kateri najpogosteje pihajo v Sloveniji? Po vprašanja smo se odpravili na Agencijo Republike Slovenije za okolje in pred mikrofon povabili meteorologa Braneta Gregorčiča.
Srednja gladina morja se je v zadnjih tridesetih letih dvignila za približno 10 centimetrov in tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bo še naraščala. Ne le, da to pomeni tudi vse pogostejše obalne poplave, v primeru dviga gladine za 100 metrov to pomeni tudi izselitev več kot sto milijona ljudi po svetu. O problematiki naraščanja srednje gladine je v Jutranji vremenski fronti spregovoril dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
Ko govorimo o morskih tokovih, imamo v mislih vodoravno premikanje vodnih mas kot posledico stalnih vetrov in razlike v gostoti morske vode in Zemljina rotacija. Na kakšni globini nastanejo in kako vplivajo na podnebje, pa nam v Jutranji vremenski fronti razloži dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
Izrazite vremenske spremembe vplivajo na približno 50 % ljudi, manj izrazite pa na eno Različni vremenski pojavi različno vplivajo na ljudi - tisti, ki trpijo za boleznimi dihal, slabše prenašajo severni fen, južni pa pri določenih ljudeh lahko spodbudi nastanek migrene ali močnega glavobola. O vplivu vremena na zdravje in počutje ljudi smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali s Tanjo Cegnar z ARSO.
Neveljaven email naslov