Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
107 epizod
107 epizod
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
“Ljudje bi se včasih radi kar malo pogajali z nami in nas prepričujejo, češ - saj bo, saj bo, kajne?” pravi Veronika Hladnik Zakotnik in še doda, da meteorologi niso odgovorni za vreme in nanj nimajo vpliva. To pa prav dobro razumemo ob lepem vremenu, ob slabem pa za svoje nezadovoljstvo in razočaranje nad vremenom pogosto krivimo pognostike. O tem, kaj so malo manj prijetne plati dela meteorologov, smo se pozanimali v tokratni Jutranji vremenski fronti in pred mikrofon povabili Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčič.
“Človek z eno uro vedno ve, koliko je ura. Človek z dvema pa se težje odloči,” razmišlja Brane Gregorčič v tokratni oddaji, v kateri govorimo o digitalizaciji, poplavi meteoroloških aplikacij in strani za napovedovanje vremena. O tem, kako se je spremenila meteorologija, kakšne izzive prinašajo nove tehnologije in tudi ali bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe, smo govorili tudi z Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec in Matijo Klančarjem.
Če ste med redkimi posamezniki, ki so kdaj obiskali Agencijo Republike Slovenije za okolje, potem si znate predstavljati, kako je videti prostor, v katerem nastaja vremenska prognoza in od koder se nam ob jutrih na radijskih valovih oglasijo meteorologi. Če pa niste med temi izbranci, vam zakulisje dogajanja predstavimo v tokratni Jutranji vremenski fronti. Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčiča smo vprašali, kakšen je občutek, ko jih zjutraj pokličemo z Radia Slovenija, pa tudi, ali jih kdaj presenetimo s svojimi vprašanji.
Katja Kozjek Mihelec, Veronika Hladnik Zakotnik, Matija Klančar in Brane Gregorčič so imena naših meteorologov z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki jih večinoma sprašujemo, kakšno bo vreme. Ob svetovnem dnevu meteorologije smo se odločili, da jim zastavimo drugačna, bolj osebna vprašanja in poizvemo, kaj so prigode, spomini in anekdote, ki so jih nabrali tekom svoje kariere.
Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas v tokratni Jutranji vremenski fronti povabi, da prebrskamo za podatki in preverimo, koliko dežja, snega in sončnih dni smo izmerili v zimi 2024/2025, pa tudi kako visoko je seglo živo srebro. Vsi trije meseci letošnje zime so bili nadpovprečno topli, odklon od dolgoletnega povprečja pa je 1,4 stopinje Celzija.
Slovensko meteorološko društvo je lani praznovalo svoj jubilej, in sicer 70 let obstoja. In prav toliko let je član tega društva, nekoč tudi predsednik, pa seveda ustanovni član, prof. dr. Andrej Hočevar. Bil je tudi član in vodja uredništva časopisa, ki ga že od samega začetka izdaja Slovensko meteorološko društvo in se je nekoč imenoval Razprave-Papers, danes pa Vetrnica. Svoje spomine na akademsko delo pa gost Jutranje vremenske fronte strne v misli, da je nekoč bilo več sodelovanja, na katerega smo danes žal pozabili.
V tokratni prvi epizodi, posvečeni našim meteorologom, smo gostili večkrat nagrajenega meteorologa, upokojenega profesorja, avtorja več kot 70 znanstvenih in strokovnih del ter dveh učbenikov, pa tudi enega ustanovnih članov slovenskega meteorološkega društva, prof. dr. Andreja Hočevarja. Postavil je agrometeorologijo na fizikalno-matematične temelje, o njej poučil generacije agronomov, gozdarjev in krajinskih arhitektov, o fiziki ozračja pa tudi številne meteorologe. Kot eden prvih meteorologov je skupaj z Bojanom Paradižem leta 1954 tri mesece preživel na naši najvišji meteorološki postaji, kjer je beležil podatke o vremenu in jih pošiljal v dolino. Prigodam s Kredarice prisluhnemo v tokratni Jutranji vremenski fronti.
Tokratna Jutranja vremenska fronta še vedno vztraja nad agroklimatologijo. Doktorska študentka Zala Žnidaršič, ki v okviru svoje doktorske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani analizira agroklimatske kazalnike podnebnih sprememb, nam je razložila, kaj so podnebne projekcije in kaj vse prinašajo podnebne spremembe - večjo verjetnost za nastanek pozebe in pojav škodljivcev, pa tudi nekatere pozitivne vidike.
Zala Žnidaršič v okviru svoje doktorske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani analizira agroklimatske kazalnike podnebnih sprememb. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato prisluhnemo nekaterim prvim ugotovitvam, med drugim tudi tem, da je predvidela verjetnost za pojav pozebe vse do leta 2100. Podatki še niso javno dostopni, jih pa - ko bo le možno - predstavimo v Jutranji vremenski fronti.
Zaradi vedno večjega odstotka energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, kjer igrajo najpomembnejšo vlogo ravno sonce, veter, padavine, se področji meteorologije in energetike čedalje bolj prepletata in postajata soodvisni. Tudi zato meteorologi svoje znanje lahko vnovčijo na energetskem področju. Katera znanja jim pridejo še posebej prav in kako je videti delo, smo preverili pri Manci Fifnja, magistrici meteorlogije in zaposleni na Gen-i.
Letošnji polarni vrtinec je torej precej stabilen, podobno situacijo pa smo imeli tudi v zimah leta 1997, 2000 in 2011. To med drugim vpliva tudi na to, da letošnja zima ni prinesla ekstremno nizkih temperatur. O tem, kaj so polarni vrtinci, kako stabilni so in kako pogosto razpadejo, smo govorili z Manco Fifnja, po izobrazbi magistrico meteorologije, sicer pa tržno analitičarko pri podjetju Gen-i.
V tokratni Jutranji vremenski fronti pri letalskem meteorologu prognostiku Matevžu Osolniku izvemo, kaj so zavetrni valovi in od česa je odvisna njihova pogostost - pri nas jih običajno povezujemo predvsem z močnimi vetrovi, kot je na primer burja. Najmočnejši zavetrni valovi pa imajo takšno silo, da laho celo močno vplivajo na višino letenja letal.
Na zadnjega leta dan smo poklicali na našo najvišje ležečo meteorološko postajo, od koder se nam je javil izkušeni meteorolog Andrej Rekar. Med drugim nam je povedal, kako poteka delo meteorologov med prazniki in kakšne so razmere na Kredarici, pa tudi, da zaradi statistike in beleženja meteoroloških podatkov vse leto ostajajo na zimskem času.
Jutranja vremenska fronta še zadnjič v letošnjem letu odpira enciklopedijo vremenoslovja, skupaj z letalskim meteorologom prognostikom Matevžem Osolnikom z Urada za letalsko meteorologijo. Tokrat izvemo, kaj so vremenski pogoji ali pojavi, ki lahko otežijo ali celo zaustavijo letalski promet, pa tudi ali so letalski meteorologi tisti, ki se odločijo za odpoved letalskega prometa.
Ste že kdaj zasledili kratice, kot so CAVOC ali BCFG? Kaj pa LJLJ? Namig: najdemo jih v meteorologiji in letalstvu, razložimo pa v tokratni Jutranji vremenski fronti, v kateri gostimo letalskega meteorologa prognostika Matevža Osolnika z Urada za letalsko meteorologijo. Tokratni sogovornik nam bo namreč pomagal dešifrirati vremenske napovedi v letalstvu.
Clausius-Clapey-ronova enačba opisuje, kako se tlak nasičene vodne pare spreminja s temperaturo, kar je temelj za razumevanje nasičenosti zraka. Ravno z nasičenostjo zraka pa se lahko poigravamo v zimskih mesecih - tako, da opazujemo, kako se nam rosijo očala, ali pa, kako se izdihan zrak pri nižjih temperaturah spreminja v meglico. V Jutranji vremenski fronti tokrat o nasičenem in nenasičenem zraku skupaj s Filipom Lovšinom in Urbanom Žagarjem, študentoma meteorologije in sodelavcema na ARSO.
“Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 0,7 °C, zaradi česar se letošnja jesen uvršča na deseto mesto najtoplejših jeseni od leta 1950,” sporočajo z Agencije Republike Slovenije za okolje. V Jutranji vremenski fronti tokrat preverimo meteorološko dogajanje po mesecih in prisluhnemo Matiji Klančarju, ki pravi, da je bila jesen pri nas toplejša, bolj namočena in manj osončena od dolgoletnega povprečja.
Slovensko meteorološko društvo letos praznuje 70 let delovanja. V društvu, ki šteje več kot 130 članov, si prizadevajo za popularizacijo meteorologije in izobraževanje javnosti o vremenu in vremenskih pojavih. Kakšne aktivnosti načrtujejo za prihodnje leto, smo preverili pri predstavniku društva, Matiji Klančarju, sicer našem rednem sogovorniku z ARSO.
V tokratni Jutranji vremenski fronti bomo prisluhnili vremenskem dogajanju, ki je konec oktobra zajelo Španijo. Čeprav so obilne padavine v jeseni nekaj povsem običajnega za ta del Evrope, pa klimatologi opozarjajo, da imajo na tovrstne ekstremne dogodke velik vpliv predvsem podnebne spremembe. O rekordih in dogajanju v Španiji tokrat z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
V Sloveniji v letošnjem letu še ni bilo izdano rdečo opozorilo, smo pa večkrat lahko zasledili oranžno in rumeno. V tokratni Jutranji vremenski fronti nas je zato zanimalo, kdo je tisti, ki je odgovoren za izdajo opozorila in kako poteka proces odločanja, kdaj in katero opozorilo bo izdano. Odgovore sta z nami podelila študenta meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in mlada sodelavca na Agenciji Republiki Slovenije za okolje, Filip Lovšin in Urban Žagar.
Neveljaven email naslov