Arhiv Televizije Slovenija je služba, ki ureja in skrbi za dokumentarno in arhivsko gradivo. V svojem arhivu TV-arhiv in dokumentacija hrani neizmerne količine avdio-vizualnega gradiva, fotografij, besedil in tekstov oddaj ter drugega spremnega arhivskega gradiva ter tako poseduje zrcalo dogajanja domačega in tujega dogajanja vse od začetkov filmskega zapisovanja pri nas.
Poizvedbe in naročanje avdio-vizualnega gradiva
Postopek naročanja filmskega arhivskega gradiva iz TV-arhiva in dokumentacije
Zunanji uporabniki za poizvedbo in naročanje avdiovizualnega gradiva izpolnite Vlogo za uporabo dokumentarnega ali arhivskega gradiva (wordov dokument) ter jo pošljite na e-naslov narocanje.tvarhiv@rtvslo.si ali po pošti na naslov: RTV Slovenija, TV-arhiv in dokumentacija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana. V vlogi navedite čim bolj natančen opis iskanega arhivskega gradiva. Več podatkov, kot navedete, večja je verjetnost, da najdemo iskano poizvedbo. Pravila naročanja arhivskega gradiva se nahajajo tukaj.
Uporabniki lahko vlogo izpolnite in oddate tudi elektronsko.
RTV Slovenija
TV arhiv in dokumentacija,
Kolodvorska 2
1550 Ljubljana
tel.: + 386 (0)1 475 36 64
Naročanje arhivskega gradiva: narocanje.tvarhiv@rtvslo.si
Zgodovina
Arhiv Televizije Slovenija je bila ustanovljen leta 1958, saj je z začetkom oddajanja televizijskega programa prav tako začela delovati služba, ki je urejala in skrbela za dokumentarno in arhivsko gradivo. V svojem arhivu TV-arhiv in dokumentacija hrani neizmerne količine avdio-vizualnega gradiva, fotografij, besedil in tekstov oddaj ter drugega spremnega arhivskega gradiva.
Poseduje popoln pregled programa, ki ga je predvajal ljubljanski studio od prvega dne oddajanja. Za posamezne arhivske enote razpolagamo s podatki kot so datum, čas predvajanja, zvrst, naslov in njihovo trajanje. Razvidno je, kako je bila posamezna oddaja predvajana in na kakšnem nosilcu je bila posneta. Za oddaje domače produkcije so na voljo pisni dokumenti, ki obsegajo podatke o avtorjih, scenarij ali vsaj sinopsis oddaje in imena nastopajočih.
Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenije, je film. Filmski fond obsega 22.000.000 m pretežno 16-milimetrskega filma, manjšo količino 35-milimetrskega filma in filme najnovejšega formata super 16.
Hiter razvoj televizijske tehnologije je prinesel spremembe tudi na področju zapisa slike. Poleg filma so nosilci televizijske vsebine tudi kasnejši magnetoskopski trakovi. Skupno število vseh magnetoskopskih trakov, na katerih so posnete oddaje TV Slovenija, je 18.000. Najstarejše gradivo je posneto na dvopalčnih magnetoskopskih trakovih. Teh trakov je 8.000 in so presneti na kasete betacam SP z oglednimi kopijami na kasetah VHS. Sledi jim 10.000 enopalčnih trakov.
V 80-ih letih smo začeli arhivirati gradivo na videokasetah. Tako so se najprej pojavile kasete U-matic, ki pa jih je precej hitro zamenjal format betacam. Obsežen fond arhivskih in dokumentarnih posnetkov je na 93.000 videokasetah. Najnovejša produkcija se hrani v digitalnem formatu.
Posebna zbirka, ki ni tipično televizijska, pa vendar dragocena in nenadomestljiva, je zbirka fotografskih posnetkov, ki beleži trenutke prvih trenutkov televizijskega ustvarjanja. Televizija Slovenija v svoji obsežni fototeki hrani vsebinsko obdelane kontaktne kopije fotonegativov, posnetih za potrebe televizije. V fototeki je zajeta vsa zgodovina nastajanja TV-programa. Za prve začetke televizije so to edini dokumenti, ki beležijo pomembne dogodke na RTV Slovenija, gradnjo novih oddajnikov, gradnjo TV-centra, obiske raznih delegacij, prizore s snemanja oddaj, portrete nekaterih znanih osebnosti, starejše panorame slovenskih in tujih krajev itd.
Ne nepomembno in zanimivo je, da dokumentacija hrani tudi ogromno število drugega arhivskega gradiva, kot so teksti dnevnoinformativnih prispevkov, sinopsisi oddaj, scenariji, snemalne knjige, splošni programsko-tehnični in tudi finančni podatki o oddajah.
