Mednarodni festival Prix Marulić je namenjen starim besedilom, nastalim pred letom 1921, pred začetkom radijskega oddajanja. Od 14. do 19. maja 2022 se bo v tekmovalnem programu zvrstilo kar enainštirideset radiofonskih del pretežno iz Evrope, sodelovale pa bodo tudi radijske igre iz Avstralije, Kanade in Irana. Iz kategorije radijska drama se je v predizbor uvrstilo šestnajst del, kratkih form bo trinajst, dokumentarcev pa dvanajst. Posebnost festivala je tudi poslušanje iger na različnih ambientalnih prizoriščih, ki jih je v mestu Hvar veliko.
Program Ars je poslal tri igre in vse so se uvrstile v tekmovalni program, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh. Igri Bratonski pil in Medeja … bom postala bosta konkurirali v dramski kategoriji, Glas šakala pa v dokumentarni.
Vsem igram želimo imenitne uvrstitve!
BRATONSKI PIL
Zgodba o Bratonskem pilu je nastala okoli leta 1724. Ivanu Škafarju, čigar zapis je izhodišče zgodbe, jo je pripovedoval Štefan Pivar (1861–1948) iz Bratoncev. Kristusovo znamenje, med domačini znano kot Bratonski pil, sta po pripovedovanju pred davnim časom postavila oče in sin iz Bratoncev, ker sta ju Kristus in törniška Mati božja rešila pred grozno smrtjo. V napeti radijski kriminalki nastopa junaška hči Katica, prav tako spretna in močna kot sin iz ljudske pripovedi. V pristni prekmurščini zgodba zveni avtentično, v njej gre za življenje in smrt, storilci zlih dejanj pa bodo pravično kaznovani, kot ljudskim zgodbam tudi pritiče.
MEDEJA ... BOM POSTALA
Radijska igra Medeja … bom postala je prirejena po manj znani različici Medeje, enem najbolj razvpitih ženskih likov iz grške mitologije in v antiki priljubljenem motivu pesnikov. Najpogosteje uprizarjana je bolj znana grška, Evripidova, latinska, manj znana in zelo malo uprizarjana, pa je Senekova. Veljala je v glavnem za neuprizorljivo, leta 2014 je doživela prvo slovensko uprizoritev v ljubljanski Drami z Natašo Barbaro Gračner v glavni vlogi, ki igra izdano, zapuščeno in izgnano, čeprav detomorilko Medejo, tudi v radijski igri.
Medeja … bom postala ima že ugledno festivalsko zgodovino, saj je bila lani nominirana za nagradi Prix Europa in za BBC Audio Drama Awards.
Senekovo besedilo je prevedla Jera Ivanc, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Igrala sta še Radko Polič - Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
GLAS ŠAKALA
Poetični dokumentarec Glas šakala je doslej prejel še več priznanj: lani posebno omembo na festivalu Prix Italia, nominacijo na festivalu Prix Europa, ustvarjalna ekipa pa je prejela še priznanje RTV za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu.
Režija radiofonske dokumentarne igre Glas šakala je bila v rokah Saške Rakef, ki je v sodelovanju s Tino Kozin napisala tudi scenarij zanjo. Glasbo podpisuje Bojana Šaljić Podešva, za zvočno oblikovanje je poskrbel Matjaž Miklič, za dramaturgijo pa Pia Brezavšček. Terenska snemanja, ambienti in učinki so bili v domeni Matjaža Mikliča in Martina Florjančiča. Besedilo so interpretirali Barbara Krajnc Avdić, Vesna Jevnikar, Blaž Šef, Nataša Živković, Aleksander Golja in Ivan Lotrič. V besedilu so poleg pesmi Tine Kozin uporabljeni še pesmi Toneta Škrjanca, Jureta Detele in Voja Šindolića ter odlomek iz knjige Jakoba von Uexkülla. Strokovna sodelavka pri projektu je bila Petra Veber, kot znanstveni sodelavci pa so pri projektu sodelovali Sebastijan Lamut, Miha Krofl in Tomaž Grušovnik.