Poleg Mateja Arčona se je obiska na avstrijskem Koroškem in srečanja s Petrom Kaiserjem, ki je potekalo v občini Globasnica, udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, so sporočili z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Finančne težave vrtcev

Pri vprašanju dvojezične predšolske vzgoje je Arčon Kaiserju navedel finančne posledice, ki bodo doletele slovenske zasebne dvojezične vrtce zaradi nedavno sprejete novele koroškega zakona o izobraževanju in varstvu otrok.

Opozoril je na težave, s katerimi se spoprijemajo nosilci zasebnih vrtcev, ker se deželna sredstva za dvojezične in večjezične vrtce ne prilagajajo inflaciji ter občutnemu povečanju drugih stroškov, prav tako pa ne zajemajo potrebne obnove in naložb za nove skupine dvojezičnih jasli. Dodatne težave bo po mnenju ministra povzročilo tudi postopno zmanjševanje števila otrok v vrtčevskih skupinah s 25 na 20 do leta 2028, kot to zahteva omenjena novela.

Reformo dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem Slovenija pozdravlja, saj gre pri tem za popravo krivic slovenski manjšini, so poudarili na uradu.

Sorodna novica Na avstrijskem Koroškem zmagali socialdemokrati, izvoljen tudi Smrtnik

Kaiser: Teme koalicijskih pogovorov

V odzivu na vprašanja, ki sta jih nanj naslovila ministra, je Kaiser napovedal, da bodo manjšinske teme pomemben del koalicijskih dogovorov pri snovanju deželne vlade v mandatu, ki se ravno začenja. Ob tem se je tudi strinjal z Arčonovim predlogom za redna letna srečanja med deželnim glavarjem, ministrom in predstavniki narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Zbrani so spregovorili tudi o možnostih nadaljnjega čezmejnega sodelovanja med državama ter novega programskega obdobja programov Interreg Slovenija –Avstrija 2021–2027. V tem obdobju bo po Jevškovih besedah za projekte na voljo 57 milijonov evrov.

Po srečanju s Kaiserjem sta se ministra sestala tudi s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki slovenskega rodu v zvezni deželi. Sogovorniki so se strinjali, da je čezmejno sodelovanje na narodnostno mešanih območjih še posebej pomembno.

Popoldne sta ministra obiskala Geopark Karavanke ter trgovsko podjetje Zadruga in slovenski kulturni dom v Pliberku, ki sta dobra primera čezmejnih projektov. Predstavniki slovenske manjšine bodo ministroma predstavili delovanje obeh institucij in manjšine nasploh. Ob tem sta Arčon in Jevšek srečala tudi z županom Pliberka Stefanom Visotschnikom, so še sporočili z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V sredo se bosta ministra mudila v Celovcu, kjer se bosta srečala s tamkajšnjim županom Christianom Scheiderjem, potem pa tudi s krškim škofom slovenskega rodu Jožetom Marketzem in predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika. Obisk bosta sklenila na višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru, dvojezični zasebni katoliški šoli.

Raziskava: Slovenska manjšina vse manjša

Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem se zaradi odseljevanja zmanjšuje, kaže danes predstavljena študija javnomnenjskega inštituta OGM.

V popisu prebivalstva leta 2001 so v Avstriji našteli 12.600 ljudi z znanjem slovenskega pogovornega jezika. Te podatke so povezali z demografskim razvojem osrednjih občin z osrednjega območja slovenske manjšine. Primerjava je pokazala, da je bilo za demografski razvoj zadnjih 20 let značilno nadaljnje zmanjševanje števila pripadnikov slovenske manjšine.
Raziskava je pokazala, da bolj ko je bil kraj leta 2001 "slovenski", bolj se je število prebivalcev v njem čez leta zmanjševalo. V krajih z več kot 30 odstotki Slovencev se je število prebivalcev v 20 letih zmanjšalo za šest odstotkov, medtem ko se je v krajih z manj kot 15 odstotki Slovencev število prebivalcev nekoliko povečalo.

Upad števila prebivalcev v krajih z visokim deležem Slovencev je predvsem posledica povečanega odseljevanja. Izseljevale so se predvsem mlade ženske, ki so običajno bolje izobražene od svojih moških vrstnikov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Poleg upada števila pripadnikov slovenske manjšine se na dvojezičnih območjih v Avstriji zmanjšuje tudi raba slovenščine v vsakdanjem življenju. Na podlagi 562 anketiranih ljudi s tekočim znanjem slovenščine je OGM ugotovil, da se ta uporablja predvsem v zasebni sferi, v pogovoru z družinskim člani in sorodniki, vendar pa tudi v tem okolju upada.

Redkeje se slovenščina uporablja v javnosti, predvsem na občinskih uradih. Ta neuporaba praviloma sicer ni prostovoljna, ampak je posledica slabega znanja ali neznanja slovenščine s strani uradnikov in "dejanskega neizvajanja zakonsko zahtevane dvojezičnosti s strani številnih organov". Edina izjema pri rabi slovenščine v javnosti je Cerkev.

Študija kot pozitiven trend navaja močno povečanje prijav k dvojezičnemu pouku v osnovnih šolah v zadnjih desetletjih. Zunaj osnovne šole pa je uporaba dvojezičnega izobraževanja za polovico manjša. Raba slovenščine bi se lahko izboljšala predvsem v predšolski vzgoji in v podaljšanem bivanju oziroma varstvu po pouku, navedbe raziskave še povzema APA.

Raziskovalni projekt je inštitut OGM v sodelovanju s svetovalnim odborom slovenske narodnosti in oddelkom za narodnosti zveznega kanclerja izvedel v letih 2021 in 2022.