Avtor knjige, ki je v nemškem izvirniku pod naslovom Hinter mir weiss izšla na Dunaju leta 2022, je na predstavitvi ob izidu prevoda v uvodu poudaril, da ne gre za avtobiografijo.

Soodvisnost ustvarjanja in življenja ter ljubezni in smrti
Po lastnih besedah v knjigi namreč pojasnjuje svoje delo režiserja in umetnika na podlagi dramskih uprizoritev, seveda pa povezana tudi z njegovim odnosom do življenja in preteklimi izkušnjami. Martin Kušej, ki je bil več let na čelu znamenitega dunajskega Burgtheatra, je na dogodku med drugim spregovoril o svojem dramskem uprizarjanju, iskanju identitete in dojemanju smrti. V svoji knjigi opisuje tudi soodvisnost ustvarjanja in življenja, prav tako se posveti ljubezni in smrti, ki ju je označil za antagonista v dramatiki.

Na predstavitvi knjige se je z njenim avtorjem pogovarjala dramaturginja in teatrologinja Alja Predan, ki je svojega sogovornika označila za izzivalnega in radikalnega režiserja. Kot je povedal sam, je za njegove uprizoritve izraz transformacija izredno pomemben, saj je namen njegovega režiranja prestopanje meja. Ko se v dvorani stemni, se zanj začne druga resničnost, vrednote resnice in racionalnosti pa so suspendirane, je dodal.

Razlika med režijo opernih in gledaliških uprizoritev
S prisotnimi na dogodku je delil še, da je s svojo režijo pogosto ogorčil občinstvo in novinarje. Kot primer je navedel svojo režijo opere Tosca Giacoma Puccinija, ki jo je postavil v "postapokaliptično distopijo", jo osvobodil vseh konvencij, historičnih kostumov, diademov in jo tako naredil univerzalno veljavno.

Kušej, ki se je uveljavil kot operni in tudi kot gledališki režiser, glavno razliko v ustvarjalnih procesih prepozna v ritmu. "V operi skladateljeva kompozicija določa ritem in s tem dušo predstave, v govornem gledališču pa moramo ta ritem izoblikovati sami z ekipo, ansamblom in igralci," je dejal na predstavitvi knjige. Kot je pojasnil, opero večinoma ustvari vnaprej in jo na odru zgolj organizira, medtem ko mora gledališko igro vaditi in razvijati s preostalimi člani ekipe. Ustvarjalni proces mu je v gledališču zanimivejši, je še dodal.

Iskanje lastne identitete kot boj, ki se bije vse življenje
V knjigi piše tudi o svojih slovenskih koreninah, in kot je mogoče prebrati v njej, je iskanje lastne identitete za mnoge vseživljenjski boj, ki ga morajo biti kljub notranjim in zunanjim oviram. Tudi sam se je večkrat spraševal, katere narodnosti je. Kljub avstrijskemu potnemu listu, rojstvu in odraščanju v Avstriji – pa tudi z nemščino kot maternim jezikom in koroškim narečjem – se počuti kot večni potovalec. Tudi njegov slovenski priimek je v nemško govorečem prostoru nenavaden. "Ta položaj obstranca je v umetnosti zelo ponavljan motiv," je poudaril.

Avtor s knjigo "odstira pogled v svoje ustvarjanje in se ukvarja z 'življenjem v trenutku', ki ni nikjer tako intenzivno kot na odru. Njegova izrazito politična knjiga govori o umetnosti osvobajanja od preteklosti, da lahko naredimo naslednji korak v prihodnost, o politikah identitete, diktaturi mnenj in krčenju svobode. Kušej opisuje številne svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj zelo osebni pristop k doseganju "trenutka resnice", trenutka, ko v gledališču ugasnejo luči in se občinstvo odpravi na potovanje v neko drugo, čarobno resničnost," so ob izidu slovenskega prevoda zapisali pri Beletrini.

Koroški Slovenec na čelu gledališča, ki ga je ustanovila Marija Terezija
Martin Kušej je osrednjo gledališko hišo nemško govorečega prostora, dunajski Burgtheater, vodil med letoma 2019 in 2024, a se nato ni več potegoval za nov mandat. Njegova vizija ob prevzemu gledališča, ki ga je leta 1748 ustanovila Marija Terezija, je bila ustvariti in gojiti gledališče, ki ne bo nacionalno, ampak evropsko, odprto, večjezično, večkulturno in vključujoče. Omenil je pandemijo covida-19, ki je predstavljala krizo za vsak oder. Dodal je še, da se po njegovem mnenju Burgtheater sam ne želi spremeniti in ga ne glede na vodjo spremlja negativna in upočasnjujoča sila.

Po skoraj 20 letih znova v slovenskem gledališkem prostoru
Omenimo še, da bo repertoar sezone 2024/25 ljubljanske Drame sklenila prva slovenska uprizoritev drame Zdravnica večkrat nagrajenega angleškega dramatika Roberta Icka v režiji Martina Kušeja, ki se tako po skoraj dveh desetletjih vrača v slovenski gledališki prostor. Avtor besedila iz leta 2019 je medicinsko etiko postavil nasproti verskim in drugim nazorskim prepričanjem, populizmu in toksičnosti javnega mnenja. Premiera predstave bo 17. aprila