V okviru projekta Branje ne pozna meja okoli 200 slovenskih in hrvaških osnovnih in srednjih šol že vrsto let izvaja dejavnosti za spodbujanje branja in razvijanje različnih vrst pismenosti. Ob spodbujanju ljubezni do pisane besede s tem širijo tudi poznavanje kulture sosednje države. V sodelovanju s Hrvaškim knjižničarskim društvom je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije danes v Mariboru priredila strokovno srečanje koordinatorjev in mentorjev tega projekta. Razprave se osredinjajo na ilustracijo v sodobni mladinski književnosti slovenskih in hrvaških avtorjev.

Osnovni namen projekta je pridobiti otroke, da bi brali z veseljem in se tako navadili vsakodnevnega branja oz. učenja. Prav tako si prizadevajo za izboljšanje branja in razumevanja prebranega, spodbujanje branja na glas, razvijanje veščin kakovostnega raziskovanja ter uporabe različnih informacijskih virov.

Medsebojno spoznavanje sosedov tudi prek literature
V okviru projekta slovenski šolarji berejo dela hrvaških avtorjev, prevedena v slovenščino, hrvaški otroci pa berejo dela slovenskih avtorjev, prevedena v hrvaščino. "S tem spodbujamo tudi prevajanje književnosti v sosednji jezik, kar se nam včasih mogoče zdi nesmiselno, sploh starejšim generacijam, ki nam je znanje hrvaščine samoumevno. Dejansko je treba spodbujati, da se sosedje spoznamo med sabo tudi prek literature," je povedala Damjana Vovk. "S takšnim branjem otroci spoznavajo, da so nekateri elementi skupni, ne glede na kulturo ali jezik. Govorimo o prijateljstvu, osamljenosti, ljubezni – to so motivi, ki so prisotni v literaturi na obeh koncih meje in tudi širše po svetu," je še dodala.

Glavni cilj projekta Branje ne pozna meja je seveda otrokom približati branje. "Dandanes imamo knjižnice še veliko težjo nalogo, kot smo jo imele v preteklosti, kajti tekmujemo za čas pri otrocih z zasloni – računalniškimi igricami, filmi, pametnimi telefoni. In zato je še toliko pomembnejše, da otroke znamo pravilno motivirati, da si vzamejo čas tudi za knjigo, kajti knjige so tiste, ki spodbujajo kritično mišljenje in domišljijo," je še pojasnila predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.

Igor Saksida s Pedagoške fakultete v Ljubljani je povedal, da je z ustreznimi pristopi mogoče navdušiti nad knjigami tudi današnjo mladino. "Zagotovo obstajajo načini, da jim približaš branje, predvsem če jih jemlješ kot enakovredne sogovornike, to je prvi korak. Drugi korak je, da jim postaviš dovolj zahtevne izzive, da si želijo svojega mentorja ali mentorico branja in seveda svoje sošolke in sošolce navdušiti z inovativnim, vznemirljivim, tudi provokativnim pristopom h knjigam," je dejal.

Saksida je na srečanju predstavil več možnosti povezovanja branja književnosti in zaslonskih tehnologij, med drugim zabaven video na temo Prešernovega soneta in lepljenko posnetkov otrok v vojni na temo Pedenjpeda. "Kot mentorji branja se moramo danes od vrtca do univerze spraševati, kako prisluhniti svetu mladih bralk in bralcev, katere so njihove bolečine, strahovi, zanimanja. To ne more več teči ex cathedra, se pravi profesor, ki nekaj ve, in mladi, ki ničesar ne vedo, ampak je stvar treba obrniti. Tudi profesorji se lahko marsičesa naučimo od mlade generacije, če si to želimo," je še dejal.

Otroci "drug drugemu z vso vnemo predstavljajo, kaj so prebrali"
Ines Krušelj Vidas, knjižničarka z osnovne šole v Gornji Stubici na Hrvaškem, je potrdila, da mladi ob ustreznem pristopu brez težav sodelujejo. "Ko otroci tako berejo, se primerjajo med seboj, in to je tudi motivacija, neke vrste tekmovalni duh," je povedala. Učenci s te šole sodelujejo z vrstniki iz Osnovne šole Križevci pri Ljutomeru, s katerimi se tudi občasno srečujejo. "Zanimivo je gledati, kako literatura poveže otroke. Drug drugemu z vso vnemo predstavljajo, kaj so prebrali. Priporočam vsem, da se vključijo v projekt. Ni zahteven, vsaka šola ga lahko prilagodi svojemu urniku in ima lahko koristi od tega," je še dodala knjižničarka.