Uvodni nagovor je pripadel Danilu Türku iz Geneva Water Hub, sicer nekdanjemu predsedniku Slovenije. Med drugim je poudaril, da se bo nedostopnost do vode v prihodnosti še povečevala, zaradi česar je nujno z njo ravnati odgovorno.

Dva nasprotujoča si pogleda na Sočo
Jasmina Jerant je udeležencem srečanja predstavila domače razmere oz. zgodbo Soče skozi oči tistih, ki so leta živeli v Anhovem in ob tej reki. "Tukaj že sto let deluje cementarna, ki je do leta 1996 uporabljala azbest, zdaj pa deluje po principu sežiga odpadkov in še naprej onesnažuje dolino," je pojasnila. Dodala je, da se v Sloveniji radi hvalimo s smaragdno Sočo, a da je zgodba domačinov drugačna: "Ljudje tukaj imajo na Sočo precej manj romantičen spomin, kot je tisto, kar v Sloveniji kažemo na turističnih plakatih. Spomnijo se, kako so se kot otroci kopali v reki, ko pa so se sušili na kamnih, so bile vse njihove kopalke in tudi telesa bela, ker je bilo v reki toliko azbesta." Dodala je, da se spominjajo tudi srbečic in alergij, ki jih je pripisala kemikalijam v Soči.

Pomen vodne diplomacije
Türk je kot odziv na to kritiko izpostavil pomen vodne diplomacije, ki lahko po njegovih besedah odigra koristno vlogo pri kratkoročnih prizadevanjih, kot so aktualni izzivi, pa tudi v mirovnih pogodbah. Dodal je, da je še boljše, če pomaga zagotoviti dolgoročno stabilnost. Türk opaža tudi težave pri razumevanju tega, da voda velja za skupno dobro. "V mednarodni skupnosti smo s pomočjo mednarodnega prava to skupno dobro v primeru raznih čezmejnih sodelovanj in mednarodnih pogodb že izboljšali, zdi pa se mi, da bi v okviru razprav o podnebnih spremembah lahko naredili še veliko več, še posebej glede globalnega vodnega ciklusa," je dejal.

Ob tem je izpostavil še tri načela, ki so po njegovem bistvena, ko govorimo o vodi. Po njegovih besedah je najprej vodo treba razumeti in s tem tudi vse, kar se z njo dogaja, temu sledi to, da vodo cenimo, na tretjem mestu pa je odgovorno ravnanje z vodo. "Tukaj bi rad še posebej izpostavil odgovorno mednarodno sodelovanje," je poudaril.

"Vsako življenje je prišlo iz vode"
Andrea Lešić (PEN Bosna in Hercegovina) je med drugim spregovorila o vodi v književnosti. Kot je poudarila, smo vsi prišli iz vode. "Vsako življenje je prišlo iz vode. Rojeni smo iz vode v maternici, vodo potrebujemo, da preživimo, sestavlja naše telo ... In če začnemo misliti iz tega zornega kota, je prisotnost vode v literaturi preprosto neizbežna. Govorimo o tem, da moramo razumeti vodo, a razumeti moramo tudi, da smo povezani z vodo in da je ta nujna za življenje," je dejala na okrogli mizi, ki jo je vodil Aljaž Koprivnikar.

Sorodna novica Vse se vrti okoli podnebnih sprememb, migracij in vojn: 57. mednarodno srečanje pisateljev

Mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir že tradicionalno organizira Slovenski center PEN združenje pisateljev, pesnikov in publicistov, v sklopu tako imenovanih Blejskih srečanj pa se književniki že od ponedeljka družijo na več lokacijah po Sloveniji. Današnji obisk Gorice so pisatelji začeli z okroglo mizo o podnebnih spremembah, migracijah in vojnah, na kateri so spregovorile Judyth Hill (PEN San Miguel), Angela Christofidou (PEN Ciper) in Teresa Cadete (PEN Portugalska). Na celotnem letošnjem srečanju je sodelovalo okoli 100 delegatov.

Četrtek je sklepni dan letošnjega mednarodnega srečanja. Kot prvo je na programu spletno srečanje z naslovom Balkanski literarni krog PEN, ki ga vodi njegov pobudnik turški pisatelj Hakan Yaman. Popoldne se dogajanje z Bleda seli na Vodnikovo domačijo v Ljubljani, kjer je organizirana tudi okrogla miza Mladega PEN-a na temo Pot do objave.