Da ima politiko v krvi, je jasno že po nekaj minutah pogovora, ko jo vprašamo, koliko mlade rojake zanima narodnostna politika.

»Če se mlade vpraša, ali jih politika zanima, jih veliko reče ne. Če pa pomislimo, kaj narodnostna politika pomeni, da so to kultura, kulturna društva, da je to šport in, in, in. Potem bodo rekli, ja seveda, to me pa zanima. Tako, da se na to ne more gledati ozko, da je to samo politika v smislu avstrijske vlade.«

Izvolitev 21-letnega Manuela Juga za predsednika druge krovne Zveze slovenskih organizacij in njeno podpredsedniško mesto sta lahko dodatna motivacija za mlade, toda, pravi, v NSKS je v Zboru narodnih predstavnikov, ki je njegov najvišji organ, veliko mladih.

Pa so slišani?

»To je odvisno od tega, kakšen tip človeka si. Sem pač tak tip, da se me posluša. Nisem takšna, da bi bila tiho. Če imaš glas, ga je treba tudi uporabljati.«

Za razliko od mnogo svojih koroških vrstnic in vrstnikov, ki so po končanem študiju ostali na Dunaju, se je Svetlana Wakounig vrnila domov na avstrijsko Koroško. Kot pravi, je bila to osebna odločitev, saj ljubi naravo, ljubi gore. Ampak vrnila se ni samo zaradi narave.

»Tudi zaradi koroških Slovencev in Slovenk. Sem koroška Slovenka in na Dunaju si predvsem v nemški družbi.«

Profesionalna funkcija v NSKS je ne zanima. Cilj je, da ta organizacija nekega dne neha delovati in bodo imeli skupno zastopstvo.

»Ta cilj mi, kot edina organizacija zasledujemo in če bo idealno, čez deset let ne bo več Narodnega sveta koroških Slovencev, temveč skupno zastopstvo vseh koroških Slovenk in Slovencev.«

In v to resnično verjame, saj, kot pravi, drugače tega cilja ne bi zasledovala.

»Sem optimist. Misli, da je to to, kar bi nam najbolj pomagalo.«

Daljši pogovor s Svetlano Wakounig lahko slišite v oddaji.

Naslovna slika: Svetlana Wakounig