Foto: ORF Foto:
Foto: ORF Foto:

Za vse, ki so seznanjeni s krajevno zgodovino, je bila Čemernica doslej povezana predvsem z zimskim pohodom „Arihova peč“ in počastitvijo spomina na padle partizane pod Arihovo pečjo.

Dolga pot do uresničitve

Pot do dvojezične krajevne table, ki so jo na Čemernici namestili z vaško slovesnostjo v soboto, je trajala skoraj poldrugo leto. Mogoča je postala šele z odlokom deželne vlade, po katerem je Čemernica odslej samostojna vas. Pobudo za to je dala skupina vaške skupnosti.

Kakor je pojasnil Stanko Bučovnik ob postavitvi table, so se vaščani bali, da bi v sklopu novega poimenovanja cest šlo v izgubo skozi stoletja vzraslo krajevno ime. Dodal je, da je dvojezična krajevna tabla tudi izraz kulturne in jezikovne identitete ter simbol sobivanja med narodoma.

Ustrezno prošnjo na trško občino Šentjakob v Rožu je skupina vaške skupnosti naslovila 25. avgusta 2014. Za postavitev dvojezičnega krajevnega napisa Čemernica/ Tschmernitzen so 11. maja 2015 glasovali vsi. Nasprotoval je le odbornik svobodnjakov.

„Notranja identiteta zagotovljena“

Župan trške občine Šentjakob Heinrich Kattnig je dejal, da občinski svet ni ustregel le želji vaške skupnosti Čemernice. Prepričan je, da bo s postavitvijo dvojezičnega krajevnega napisa zagotovljena tudi notranja identiteta, mogoče bo pripomogla celo k novemu, globljemu pomenu.

Odločitev, da naj bo Čemernica odslej samostojna vas, je podkrepljena z izvedenskim mnenjem deželnega arhiva v Celovcu. Med drugim navaja, da izvira ime iz nauka o rastlinah, označuje pa teloh ali po rožansko urice.

„Da ljudje vedo, kje smo doma“

Michael Notsch s Čemernice poudarja, kako je nova, dvojezična krajevna tabla pomebna tudi za določitev kraja znotraj trške občine Šentjakob. Ljudje v občini da do zdaj niso vedeli, kje je Čemernica, pravi Notsch.

„Zgodovinsko pomemben kraj“

Nadja Notsch navaja še nekatere druge značilnosti vasi. Na tem kraju je vsakoletno zbirališče za zimski pohod „Arihova peč“ v spomin na padle partizane pod Arihovo pečjo. Ponosno omenja tudi otroke s Čemernice, ki obiskujejo Slovensko gimnazijo.

„Veseli me in ponosen sem“

Manfred Ropac, poslovodja podjetja za generalno načrtovanje in projektni menedžment v Beljaku, živi na kmetiji s pomenljivo preteklostjo. Namreč pri Polancu na Čemernici.