Kakih 100 udeleženk in udeležencev je privabilo 6. čezmejno srečanje Korošcev, Slovencev in Kanalcev. To je potekalo na za slovensko planinstvo najpomembnejši simbolni lokaciji pred Aljaževim domom v Vratih. Severna triglavska stena, ki se dviga nad Aljaževim domom, je bila namreč na prelomu 19. in 20. stoletja prizorišče spo­pada nemško nacionalnih planincev in slo­vensko čutečih za prvenstvo pri osvajanju najvišjih vrhov Julijskih Alp.

A ne le vrhovi, tudi koče pod njimi so bile v avstro­ogrski monarhiji predmet nacio­nalnih sporov. Avstrijsko­nemška planin­ska društva so imela na prelomu 19. in 20. stoletja v triglavskem pogorju tri koče, v katere je bil ob prisotnosti nemško govore­čih Slovencem prepovedan vstop. Tudi le­gendarnemu župniku Jakobu Aljažu iz Dovja so nemški nacionalisti v eni od teh koč pokazali vrata. Ta zavrnitev je botro­vala gradnji Aljaževega doma, koče na Kre­darici pod Triglavom, stolpa na vrhu Tri­glava, ki nosi njegovo ime, in tudi pesmi Oj Triglav, moj dom.

Kratek sprehod pod steno in bogat program ob vrnitvi
Udeleženke in udeleženci srečanja so se zjutraj zbrali pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani. Od tam so jih orga­nizatorji ob devetih s kombiji prepeljali pred Aljažev dom, kjer se je po pozdravnem nagovoru organizatorja Matjaža Podlip­nika iz zavoda SiKult začelo 6. čezmejno srečanje. Organizatorji tokratnega so bili prebivalci Zgornjesavske doline, ki so udeležence od Aljaževega doma popeljali na kratek sprehod do vznožja severne triglavske stene.

Med postankom na poti je Neli Štu­lar, kustosinja Slovenskega planinskega muzeja, približala zgodovino osvajanja se­verne triglavske stene in prvenstvenih smeri v njej. Ob tem postanku je tudi prvič zapel kvartet Dobniško jezero pod vodstvom Simona Trießniga, pobudnika čezmejnih srečanj Korošcev, Slovencev in Kanalčanov. Od tega postanka je pot vodila še streljaj naprej do prve kotanje z vodo iz izginjajočega triglavskega lede­nika, nato so se mladi, stari in vsi vmes odpravili nazaj do Aljaževega doma.

Tam je najprej sledila pogostitev, Mateja Cuznar Zadnik iz zavoda SiKult pa je kot moderatorka vodila skozi prireditev na travniku pred Aljaževim domom v Vratih. Mateja vodi zasebni zavod SiKult skupaj z omenjenim Matjažem Podlipnikom in že od leta 2020 dela na področju izobraževa­nja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine s poudarkom na slovenskem je­ziku in kulturi doma in po svetu. Udele­žence čezmejnega srečanja je pozdravil novi direktor Triglavskega narodnega parka Tit Potočnik, pa tudi podžupan ob­čine Kranjska Gora Marko Kopač. Sveto mašo je bral kaplan Tine Povirk, France Voga je predstavil zgodovino doline Vrat in njenih ljudi. Znova je zapel mešani kvartet Dobniško jezero, predstavil se je tudi gorenjski komorni zbor Canti­cum Novum.

6. čezmejno srečanje Korošcev, Slovencev in Kanalcev je potekalo na simbolni lokaciji za slovenstvo, da so domoljubna čustva prevevala marsikoga tudi brez vih­ranja zastav in trkanja po prsih. Še posebej veliko pogledov navzočih in mimoidočih je pritegnil nastop folklorne skupine Dovje­ ­Mojstrana, ki je v narodni noši uprizorila nekaj za Zgornjesavsko dolino značilnih plesov. Ali, kot je ob robu njihovega nastopa dejal eden mlajših udeležencev tokratnega čezmejnega srečanja v Vratih, petletni Jo­van Panov: "To je pa fajn fešta!"

Naslednje čezmejno srečanje bo leta 2023 na Dobraču.