V zadnjih tednih pred občnim zborom ste pri ZSO morali razjasniti vaš odnos do KDH-ja ...
Ta diskusija je bila dalj časa breme za ZSO. Sodelovanje s KHD je bila srčna zadeva Marjana Sturma in sem jo od njega prevzel. V določeni meri sem s tem nadaljeval in sam tudi sodeloval pri raznih prireditvah. Temu smo posvečali preveč pozornosti. Slišal sem glas navadnih ljudi, ki so se neštetokrat izrekli proti tako tesnemu sodelovanju s KHD, vseeno, ali so blizu ZSO, sploh niso blizu ZSO ali pa so se od organizacije oddaljili.

Torej, če povzamem, politika dialoga ja, tesno sodelovanje s KHD pa ne več?
Tesnega sodelovanja s KHD ne bo več. Poudarjam pa, da smo se zmeraj z vsemi pogovarjali. Sem za širok dialog z javnimi ustanovami, s civilno družbo, s strankami, ki so izvoljene v koroški deželni zbor, v dunajski parlament in v Sloveniji.

Izboljšati hočete tudi dialog znotraj organizacije ...
S tem smo že začeli in je za nas prednostno. Imeli smo določene nesporazume z Zvezo koroških partizanov. Njihove pomisleke bi lahko kompletno ignorirali in bi potem morda izstopili iz ZSO. Zavedal sem se, da je ZKP eden stebrov ZSO in sem iskal pogovor s predsednikom Milanom Wuttejem.

Sorodna novica Brez pritiska in umetniških akcij ne bi dobili tabel

Sodelovanje s Heimatdienstom v bodoče torej ne bo več najvidnejša točka delovanja ZSO?
Nasplošno sta dialog na Koroškem in dialog s Heimatdienstom izboljšala vzdušje na Koroškem in sprožila določene napredke. Danes in v prihodnosti pa se moramo osredotočiti na vsebinska vprašanja in zagotoviti obstoj narodne skupnosti in slovenskega jezika.

Je torej danes konsenzna skupina še potrebna?
Konsenzna skupina je opravila svojo delo. Karner je bil bolj moderator kot član, Stritzl je pokojni, Sturm in Feldner pa danes nista več predsednika organizacij. Njihovo delo je bilo pomembno, ampak politika konsenzni skupini ne namenja več takega pomena kot nekoč.

Kaj pa bodoča vloga Marjana Sturma v ZSO?
Marjan Sturm ne bo več predsednik nadzornega odbora in tudi ne več navaden član odbora. Ga zelo cenim in je zgodovinska oseba narodne skupnosti ter stoji za tem, kar reče.

Tri leta in pol ste predsednik ZSO. Kako ste se spremenili?
Samokritično moram povedati, da sem imel premalo pojma o zadevah in da je bilo prezgodaj, ko sem 2019 postal predsednik. Čeprav sem se kar kmalu vživel v delo, sem šele zdaj res zrel za presedovanje in sem zelo motiviran.

Kaj je treba narediti, da bo preživela narodna skupnost?
Glaven je jezik. Ena raven je šolstvo in izobraževanje, druga pa privatno in društveno delovanje. Možnost do slovenskega pouka mora biti urejena od jasli do mature. Pri jaslih je veliko povpraševanja in premalo ponudbe. Tudi pouk na dvojezičnih ljudskih šolah nima povsod iste kvalitete. V starostnem obdobju od 10 do 14 let se trenutno slovenščine dobro naučiš samo na Slovenski gimnaziji. Moja vizija pa je, da bi imeli na vseh srednjih šolah dvojezičnega ozemlja en razred na letnik s pol nemškim in pol slovenskim učnim jezikom. Treba pa bo tudi krepiti naše tri višje šole. Na privatni ravni je merodajno, da enostavno govorimo slovensko in da cela družina poskrbi za preživetje jezika. Tudi društvene strukture narodne skupnosti, bodisi šport, kultura ali drugo, ohranjajo slovenščino, zato si zaslužijo najboljše pogoje in vso podporo. Važno pa bo v bodoče tudi pospeševanje in vključevanje mladine. Zmeraj več članov narodne skupnosti živi izven Koroške, zato moramo pogledati tudi čez njene meje. Zavzemati se moramo za dober odnos z večinskim narodom in gledati, da smo del družbe. Pomembno je tudi, da krepimo čezmejne stike.

Katere uspehe svoje prve mandatne dobe bi posebej navedli?
Glavno je gotovo podvojitev podpor narodni skupnosti s strani Avstrije. To je bila dolgoletna zahteva sosvetov in zastopniških strukur narodne skupnosti. Drugo je prestrukturiranje in finančna rešitev Novic. Vidi se, da so se Novice na medijskem in digitalnem področju razvile naprej in da so zelo aktivne na socialnih omrežjih. Važen je tudi plebiscitni dar, važne so tudi druge javne podpore, s katerimi so se okrepile strukture narodne skupnosti. Tudi praznovanje obletnice plebiscita je bilo zgledno, obisk Pahorja in Van der Bellna pa je stvar postavil na mednarodno raven. Razveseljiva je postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov. Stvar pa ne sme biti zaključena, krepiti moramo vse lokalne iniciative, ki se zavzemajo za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov.

Ste tudi predsednik Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPÖ (DESKAN). Znotraj ZSO je to sprožilo določena nelagodja ...
DESKAN je usklajevalno telo znotraj SPÖ in nima tolikšne teže. Če pogledam, koliko časa investiram v ZSO in koliko v DESKAN, je to razmerje 9:1. Je povezovalno telo med narodno skupnostjo in SPÖ.

Povedali ste, da boste posredovali tudi med zastopniki samostojnega političnega gibanja, narodno skupnostjo in župani iz vrst SPÖ?
Opažam, da velikokrat župani ne želijo posega od zunaj. Kjer je bilo želeno, sem posredoval in bom še naprej posredoval.

Ne presegajo nekateri spori v občinah meje navadnih strankarskopolitičnih razhajanj oz. ali lahko rečemo, da nekateri slovenščine očividno ne marajo?
Seveda je tako, tudi pri nekaterih županih iz vrst SPÖ. Večinoma uspeva, a so taki in drugačni.

Kaj pa vaša politična bodočnost v SPÖ?
Ne bom izvoljen kot deželnezborski poslanec in moje politično udejstvovanje se zato tudi ne bo spremenilo. Vidim politično realnost in tudi mesto v zveznem svetu zame zaenkrat ni možno. Zelo rad sem v šoli, kjer poučujem 15 ur tedensko, ob tem študiram in sem v ZSO. Če bi postal poslanec v zvez­nem svetu, bi to pomenilo, da moram nekaj opustiti.

Je slika o razdeljenosti narodne skupnosti še aktualna?
Manjšina je pluralna in baza s tabori ne ve več, kaj početi. Nekdo je lahko levo usmerjen in je vseeno mnenja, da ga NSKS najbolje zastopa. Nekdo drug je krščanski in je lahko mnenja, da ima ZSO najboljšo narodnostno politiko. Če pa kdo misli, da bomo imeli eno organizacijo in bili potem brez vsebinskih razhajanj, gre to mimo vsakršne realnosti. ZSO je leva organizacija, nekateri naši člani pa ob nedeljah hodijo v cerkev, tudi jaz. Javnopravnega zastopstva pa nikoli ne bom podprl.

Kaj pa mladina v ZSO?
V odborih ZSO bomo štirje mlajši od 30 let. To je napredek. Veliko­krat se pozabi, da sem jaz še zelo mlad. Začenja se moj drugi mandat in sem star šele 25 let. Še bolj se bom zavzemal za to, da bo več žensk v odborih ZSO.