„Estetska, avtonomna in inovativna literatura“

„Lipuševa literatura temelji na estetski avtonomiji, jezikovnem eksperimentu in literarni inovaciji,“ je ob razglasitvi julija letos poudaril minister za kulturo Gernot Blümel.

Kot je v utemeljitvi zapisal odbor za nagrado, Lipuš „V svoji literaturi obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto."

Pionir slovenske literature na Koroškem

Florjan Lipuš se je rodil 4. maja 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Kot otrok je bil priča, kako so aretirali njegovo mater, ki so jo nato ubili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški vojski. V letih od 1960 do 1998 je deloval kot Ljudskošolski učitelj, istočasno je bil urednik literarne revije „Mladje“ in velja za pionirja slovenske literature na Koroškem.

Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg Zmot dijaka Tjaža (1972), ki sta ga 1981 v nemščino prevedla Helga Mračnikar in Peter Handke, so med njegovimi najbolj znanimi deli Odstranitev moje vasi (1983), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995) in Boštjanov let (2003). Njegov zadnji roman Gramoz je bil med letošnjimi nominiranci za kresnika.

Mnogokrat odlikovan

Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado, nagrado Petrarca, častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, kulturno nagrado dežele Koroške in nagrado Franz Nabl mesta Gradec.

Svečana podelitev Velike državne nagrade Florjanu Lipušu bo v kongresni dvorani Urada zveznega kanclerja na Dunaju. Slavilni govor bo imel pisatelj in predsednik senata za umetnost Josef Winkler.

Več na slovenci.orf.at