Konec maja je Štefan Feinig na Predarlskem prejel književno nagrado Hohenemser Literaturpreis, ki jo je osvojil lani. Štefan je od letošnjega marca glavni urednik spletnega magazina www.warda.at. Vampirji svetlobe pa je naslov njegove pete objavljene knjige. Gre za pripoved v slovenskem jeziku, ki na polju književnosti preizkuša nekatere ključne pojme filozofije Georgesa Batailleja. Ta francoski filozof, ki je bil blizu gibanju nadrealizma okoli Andrea Bretona, življenje pojmuje kot homogeno rutino, v kateri smo brez stika s samim sabo, pravi Feinig. Ta stik s samim sabo se zgodi oz. poglobi preko fenomenov, kot so ljubezen ali smrt, ki nas iztrgata iz rutine in nas privedeta do globljega občutenja samih sebe. Kot pravi Feinig, njegova pripoved sledi moškemu in ženski v razmerju, v katerem vsak po svoje čuti, da ni srečen v rutini, in se po svoje trudi, da bi se iztrgal iz nje.

Štefan Feinig v svoji pripovedi Vampirji svetlobe opisuje poskuse transgresije, prekoračitve, iztrganja iz te rutine, kar paru na koncu tudi uspe. Za to plačata ceno, saj oblika prekoračitve, ki jo izbereta, nujno iritira okolico, zasidrano v coni udobja. Po besedah Feiniga je konec odprt in ne izvemo, ali se je prekoračitev splačala. Avtor poudarja, da ne gre za filozofski tekst, temveč za literarno pripoved, ki na 150 straneh prevprašuje možnosti transgresije, o katerih razmišlja Bataille. Knjiga Vampirji svetlobe ni prva prozna knjiga Štefana Feiniga, saj je njegov prvenec Banalitäten des Wahnsinns (2015) zbirka kratkih zgodb, v prozi pa se je preizkušal tudi v parodiji kriminalnega romana Das wilde Schaf (2016). Njegova zadnja pripoved Vampirji svetlobe je pri celovški Mohorjevi izšla v drugi polovici letošnjega junija.

Ana Grilc o izkoreninjenosti
Na policah bolje založenih knjigarn prav tako že najdete prvenec Ane Grilc z naslovom Wurzelreißer:innen (Mohorjeva, 2022). Knjiga Wurzelreißerinnen je bila prvič predstavljena 27. maja v prostorih Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju v sklopu Feministične pomladi.

Ana Grilc živi na Dunaju, kjer tudi nastajajo pogovori, ki jih redno objavljajo v Novicah, z zanimivimi ljudmi z vsega sveta. Pravi, da se je na Dunaju ovedla raznolikosti življenjskih realnosti svojih sogovornikov, ki pogosto nimajo kaj dosti skupnega z Anino izkušnjo pripadnosti koroškoslovenski manjšini. Po drugi strani pa se "moraš na Dunaju bolj zavedati svoje identitete, ker jo živiš v koroškoslovenskih krogih, ki jih je treba obiskovati, da lahko govoriš slovensko". Kot bralko Ano Grilc privlačijo teme, s katerimi se sama še ni ukvarjala, teme, o katerih pišejo sodobne avtorice in avtorji iz vseh mogočih dežel. V tem kontekstu dodaja, da je zanjo taka književnost zelo raznolika, posebej "v primerjavi z veljavnim kanonom svetovne književnosti, v katerem razen zelo redkih izjem najdemo same stare, bele moške".

Ana pravi, da njena zbirka kratkih zgodb Wurzelreißer:innen prinaša "introspektivna besedila, ki slikajo notranje življenje likov", okoli katerih so zgrajene zgodbe. Ko je razmišljala o osrednji temi, ki združuje vse like, ji je prišel na pamet "pojem izkoreninjenost, problematizacija odnosa do domovine in samega pojma domovine, nato pa sem bila še pri zobozdravniku, kjer so mi izdrli modrostne zobe". Vsi ti premisleki in boleči občutki so združeni v naslovu Die Wurzelreißer:innen, je povedala avtorica. Večina kratkih zgodb v zbirki se ukvarja z življenjsko realnostjo koroških Slovenk in Slovencev, kljub temu pa Ana Grilc poudarja, da gre za fikcijo, saj osebe, kot jih opisuje, ne obstajajo v realnosti. Pravi tudi, da so "fantastika, nadrealizem in magični realizem bistveni za moj pristop k snovi". Bistvena pri pisanju ji je možnost dati obliko izkušnjam in rečem, ki so včasih nevidne, neslišne ali samo mimogrede občutene.

Prvenec Wurzelreißer:innen je napisan v nemškem jeziku, vsebuje pa tudi neprevedene odlomke v slovenščini. Ana Grilc pravi, da pri tem ni šlo za zavestno odločitev, da pa ji je pisanje v nemščini "ponudilo možnost, da si prisvojim jezik in ga poslušam oblikovati po svojih predstavah". Pravi tudi, da se ji ne zdi potrebno prevesti vsake slovenske besede, ker je prepričana, da lahko slovenščina enakovredno stoji poleg nemščine, saj ni nujno, da vsak vse razume, čeprav bi bilo to super.

In ker gre za mlado avtorico, smo jo kot pripadnico mlajše generacije vprašali, kako bi lahko koroškoslovenska društva k svoji dejavnosti pritegnila več mladih. V svojem odgovoru je Ana poudarila raznolikost perspektiv, ki se morajo mladim odpirati preko društvenega dela. "Važno je mladim predstavljati pozicije, ki imajo vpliv v naši družbi in ki so pomembne tudi za starejše. Vem, da je zelo težavno pridobiti mlade, je pa v tem sklopu medgeneracijskega društvenega dela najvažnejši predpogoj medsebojno spoštovanje vpletenih."