Na dvorišču pred sedežem deželnega zbora je bilo slišati mnogo slovenskih besed – ne nazadnje zaradi govorcev, ali bolje rečeno govork, ki sta spregovorili tudi v slovenščini.

Na začetku prireditve je kot zastopnica mladine – tudi to je bila letos novost – med drugim spregovorila Katarina Wrolich, dijakinja 8.b razreda Slovenske gimnazije, ki se je dotaknila med drugim rado pozabljenega dejstva, da so predvsem glasovi Slovenk in Slovencev odločili pred 95 leti izid, ki je zagotovil, da je južni del Koroške pripadel Avstriji.

Kot jasno znamenje, da je zgodovina učiteljica Koroške, je poudarila: kakor se je izboljšalo politično ozračje v deželi, tako je zdaj izziv ta, da bo mladina imela perspektive, obetavno prihodnost v tej krasni, raznoliki deželi, v kateri bo lahko uresničila svoje sanje.

„Koroška usmerjena v prihodnost“

V slavnostnem govoru je deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) med drugim menil: „Skupna zgodovina pomeni spravo ljudi, ne žalitev“. Za trenutne razmere, v katerih je dežela, Kaiser računa s solidarnostjo ljudi. Med izzivi prihodnosti je omenil pribežnike. Dežela bo naredila vse, da bo pomoč človekoljubna. O poteku praznovanja pa je ugotovil, da je zaznamovanje plebiscita pokazalo, da je Koroška usmerjena v prihodnost, sožitje med narodoma in dobrososedstvo, ter da je nacionalistične zdrahe preteklosti ne zanimajo več.

Praizvedba trijezične glasbene stvaritve

Alpskojadransko zamisel o skupni regiji je podčrtala praizvedba pesmi skladatelja Güntherja Antesbergerja v nemščini, italijanščini in slovenščini. Delo, ki je nastalo na željo deželne vlade in, ki naj bi prikazalo tudi dejstvo, da je ta del ozemlja že od nekdaj bilo stičišče treh kultur.

„Za dostojne odnose“

Katja Gasser iz oddelka za literaturo kulturne redakcije ORF na Dunaju je ob naslonitvi na citat „Pravica močnejšega je največja krivica“ poudarila, da je naloga demokracije krepiti pravice šibkejših. V zelo osebnem govoru pa je med drugim skušala obrazložiti pojem „mi“ - pa ne le v povezavi slovensko govorečih z nemško govorečimi, temveč v globalnem smislu. Politično odgovorne na Koroškem pa je tudi pozvala, naj skrbijo za to, da ne bo nekoč mogoče očitati, da bi bili sokrivi „da je slovenska beseda in kultura izginila na Koroškem“.

Tradicionalno, kot vsako leto 10. oktobra, pa so ob obletnici plebiscita tudi na pokopališču v Trnji vasi ob 9.30 uri pripravili spominsko slovesnost.

Več na volksgruppen.orf.at/slovenci