Letos januarja je celovški podžupan Lojze Dolinar v intervjuju z Novicami napovedal, da naj bi na njegov predlog prišlo do poimenovanja mostu v bližini kasarne Lendorf (Dhovše) po Urbanu Jarniku (1784–1844), legendarnem župniku v Blatogradu (Možberku). "Jarnik je redno uporabljal ta most na svoji poti iz Blatograda v Celovec," je utemeljil Dolinar svoj predlog. Poleg tega ima ta predlog za Celovec simbolični pomen, nenazadnje tudi zato, ker deluje v koroški prestolnici slovensko narodopisno društvo, poimenovano po pesniku, jezikoslovcu, narodopiscu, zgodovinarju, publicistu in duhovniku Urbanu Jarniku, rojenem 11. maja 1784 v Štefanu na Zilji.

Veselje pri Slovenskem narodpisnem inštitutu (SNI) Urban Jarnik
Pred kratkim je lahko podžupan Dolinar z veseljem sporočil, da je celovški mestni senat z glasovi vseh strank (Team Kärnten, SPÖ, ÖVP, FPÖ) potrdil njegov predlog. Z veseljem je sprejel to novico tudi Slovenski narodopisni inštitut (SNI) Urban Jarnik, katerega poslovodja Martina Piko-Rustia je prispevala znanstveno analizo o Urbanu Jarniku. Narodopisno društvo Urban Jarnik je že pred leti Jarnikovemu nagrobnemu kamnu v cerkvi v Blatogradu dodalo tudi Jarnikove verze v slovenskem jeziku.

Po soglasnem sklepu celovškega senata je SNI Urban Jarnik v tiskovni izjavi čestitalo podžupanu Dolinarju, hkrati pa poudarjajo: "Urban Jarnik je bil prvi, ki je z znanstvenimi metodami – s pomočjo etimološke razlage rečnih, gorskih, krajevnih, pokrajinskih in hišnih imen na Štajerskem in Koroškem – nakazal učinke germanizacije v tem prostoru. Njegov članek o germanizaciji na Koroškem je prva družbenopolitična in sociolingvistična razlaga pojava asimilacije. Z razpravo o koroških narečjih je postal prvi slovenski dialektolog. Vodil je znanstvene razprave z naju-glednejšimi slavisti. V Možberku sta ga obiskala France Prešeren in Anton Martin Slomšek. V Jarnikovi župniji v Možberku je imel Anton Martin Slomšek, kasnejši lavantinski škof, na binkoštni ponedeljek 1838 svojo znamenito pridigo »Dolžnost svoj jezik spoštovati«. (...) Jarnik je tudi pomemben pesnik predromantične dobe, tudi Prešeren ga je spodbujal, da naj ne opusti pesnikovanja. Kot razsvetljenec in preporoditelj pa je skrbel tudi za izobraževanje mladine in kmečkega prebivalstva."

Jarnikove zasluge za Celovec
Celovški podžupan Dolinar se je lahko skliceval tudi na izčrpno znanstveno analizo na temo Jarnikove zasluge za mesto Celovec. Izdelal jo je direktor celovške Mohorjeve Karl Hren. V študiji poudarja, da je bil pogovorni jezik v Celovcu v času Jarnikovega delovanja v velikih predelih slovenski, samo stolnična fara in mestna sta bili nemški. Vse ostale fare v območju današnje celovške občine, od Šentpetra, Vetrinja pa do Šentjurija na Pesku so bile izključno slovenske. Hren: "Nesporno je Urban Jarnik bistveno vplival na jezikovni razvoj slovenščine. Hkrati pa je bilo Jarnikovo zavzemanje za slovenski jezik tudi zavzemanje za jezikovno in kulturno identiteto Celovca samega."