Določbe Okvirne konvencije urejajo celo vrsto zadev, med drugim prepoved diskriminacije, uveljavitev dejanske enakosti, dostop do medijev in njihovo uporabo, jezikovne svoboščine, kot so uporaba manjšinskega jezika v zasebnem in javnem življenju ter njegova uporaba pred upravnimi organi, učenje in poučevanje v manjšinskem jeziku pa tudi krajevna imena in topografski znaki v manjšinskem jeziku.

Knjiga in komentar o Okvirni konvenciji za zaščito narodnih manjšin, ki so jo predstavili, obsega nad 600 strani in je prva tovrstna publikacija v nemškem jeziku ter zanesljiv vir za interpretacijo posameznih členov in določil.

Konvencija Sveta Evrope (SE) je stopila v veljavo 1. februarja 1998 s ciljem, doseči večjo enotnost med članicami ter z namenom ohranjati in uresničevati ideale in načela, ki so njihova skupna dediščina.

Ena najcelovitejših meddržavnih pogodb

Okvirna konvencija je ena najcelovitejših meddržavnih pogodb za varstvo pravic pripadnikov narodnih manjšin. Do zdaj jo je ratificiralo 39 od 47 držav članic Sveta Evrope.

Pogodbenice te Konvencije se obvezujejo, da bodo uveljavljale popolno in dejansko enakopravnost pripadnikov manjšin na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja in hkrati ustvarjale razmere, ki jim bodo omogočale izražati, ohranjati in razvijati svojo kulturo in identiteto.

Dokument se od drugih tovrstnih razlikuje predvsem po tem, da so predvideni tudi kontrolni mehanizmi, ali države določila konvencije dejansko izpolnjujejo. Na podlagi sistema poročanja, mora vsaka država predložiti poročilu o izvajanju Konvencije Svetovalnemu odboru. Ta pa se o položaju in izvajanju konvencije redno pozanima tudi pri pripadnikih manjšin.

Beseda "Okvirna” ponazarja celoten obseg določb te Konvencije. Pogodbenice jih morajo prevzeti v svojo notranjo zakonodajo in ustrezno vladno politiko. Vendar pri tem jih lahko prikrojijo posebnim razmeram v svoji državi. Konvencija pa zato pravno nikakor ni nič manj zavezujoča, poudarja soizdajateljica knjige Emma Lantschner iz centra za preučevanje jugovzhodne Evrope na univerzi v Gradcu.

V Avstriji je magna čarta manjšinske zaščite sedmi člen Avstrijske državne pogodbe. V njem pa so urejene le pravice koroških in štajerskih Slovencev ter Hrvatov in Madžarov na Gradiščanskem. Okvirna konvencija pa upošteva tudi druge avtohtone manjšine v Avstriji, pravi Lantschner.

Knjiga je namenjena predvsem strokovni publiki, predstavnikom manjšinskih organizacij, pa tudi vsem, ki se zanimajo za manjšinsko zaščito. Poleg Emme Lantschner in drugih je soizdajatelji publikacije tudi Günther Rautz iz Galicije, ki je zaposlen na Institutu za manjšinsko pravo na Evropski akademiji v Boznu. Knjiga in komentar o Okvirni konvenciji za zaščito narodnih manjšin je izšla pri založbi Nomos v sodelovanju z založbama facultas in Dike.

Več na volksgruppen.orf.at/slovenci

Določbe Okvirne konvencije urejajo celo vrsto zadev, med drugim prepoved diskriminacije, uveljavitev dejanske enakosti, dostop do medijev in njihovo uporabo, jezikovne svoboščine, kot so uporaba manjšinskega jezika v zasebnem in javnem življenju ter njegova uporaba pred upravnimi organi, učenje in poučevanje v manjšinskem jeziku pa tudi krajevna imena in topografski znaki v manjšinskem jeziku.

Knjiga in komentar o Okvirni konvenciji za zaščito narodnih manjšin, ki so jo predstavili, obsega nad 600 strani in je prva tovrstna publikacija v nemškem jeziku ter zanesljiv vir za interpretacijo posameznih členov in določil.