Gre za poročilo, ki ga mora vsaka članica Sveta Evrope poslati v Strasbourg glede izpolnjevanja omenjene konvencije na področju zaščite narodnih manjšin, Svet Evrope, konkretneje odbor ministrov pa potem običajno sprejme določena priporočila v zvezi s tem. Redni ciklus običajno poteka na pet let.

Čeprav je avstrijsko poročilo obsežno - ima kar 254 strani - pa v NSKS, eni od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, z njim nikakor niso zadovoljni. V NSKS v pisnem stališču, ki ga je pripravil predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov Vouk, na 47 straneh podrobno pojasnjujejo, kako sami vidijo avstrijsko izpolnjevanje določil konvencije Sveta Evrope.

Kot je za STA opozoril celovški odvetnik, je Svet Evrope v zadnjem pregledu stanja v Avstriji leta 2017 podal več zelo konkretnih priporočil na področju rabe uradnega jezika, na področju topografije in na področju zastopstva manjšine. "Avstrija ni niti enega od teh priporočil uresničila, niti ga ni začela obravnavati, kar je pravzaprav porazno stanje, v stališču k priporočilom pa se Avstrija spreneveda," je kritičen Vouk. "Dela se, kot da teh priporočil niti ne bi bilo, oziroma ne prikazuje dejanskega stanja na korekten način," je poudaril.

Kot primer je navedel, da so na Dunaju na priporočilo Sveta Evrope, naj Avstrija ustvari učinkovit način uporabe manjšinskega jezika za pripadnike manjšine in pregleden način uveljavljanja pravice do dvojezičnih topografskih napisov, v poročilu zagotovili, da je Avstrija pravna država in da se ima vsak pravico pritožiti pred sodiščem. "A to je le delna resnica," opozarja Vouk, ker da pripadniki manjšine nimajo učinkovite možnosti pritožbe, saj te zaradi ustavnega ranga ureditev glede manjšinskih pravic ne morejo uspeti.

"Vzeli so nam pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika pred številnimi organi, na primer sodiščem v Celovcu, ali v občinskem uradu v Hodišah ali v Galiciji," je dejal in pojasnil, da je v skladu s sedanjo ureditvijo slovenščina dopustna samo pred določenimi uradi, pred drugimi pa pravno ne, čeprav bi v skladu z avstrijsko državno pogodbo (ADP) morala biti. Podobno je tudi z dvojezičnimi napisi, je razložil.

"Seveda se lahko teoretično pritožiš, da nek dvojezični napis manjka, ampak pritožba ne bo uspešna, ker so zapisali v ustavo, da so dvojezični napisi samo tam in tam, in drugod, kjer bi morali še biti, jih pa ni," je povedal odvetnik. "Dejansko možnosti pritožbe nimamo, avstrijsko poročilo pa to kratko malo zamolči," je povedal.

Prav tako avstrijsko poročilo niti ne omenja 7. člena ADP, ki je osrednje določilo manjšinske zaščite Slovencev v Avstriji. "Delajo se, kot da tega določila sploh ne bi bilo več," je opozoril Vouk in menil, da bi glede tega morala biti še posebej pozorna tudi Slovenija.
Kritičen je tudi, ker avstrijsko poročilo ne navaja, kaj se dogaja glede razvoja pomoči manjšini. Sicer navaja, katere podpore dobiva in kakšne so ureditve na posameznih področjih, vendar pa spet zamolči, da ne poteka nobena razprava o tem, kje bi bilo treba kaj spremeniti, npr. na šolskem področju, kjer so reforme po Voukovem mnenju nujne.

"Delajo se, kot da bi bilo vse v najlepšem redu, čeprav dejansko obstaja dolg seznam odprtih vprašanj, o katerih ni dialoga, niti razprave," je menil. Kritičen pa je tudi glede priporočila Sveta Evrope, da bi Avstrija morala vzpostaviti učinkovito možnost manjšinskega zastopstva. "Na tem področju se ne dogaja dobesedno nič. Prej bi rekel, da postaja vedno slabše, ker se vodi zgolj le neke vrste podržavljena manjšinska politika, se pravi, vlada imenuje neke predstavnike v sosvete, tiste ki ji pač najbolj ustrezajo, kakšne transparentnosti ni, kakšnih volitev ni, kakšne demokratične legitimacije ni. S tem pa tudi ni kakšne javne razprave o tem, kaj se v manjšinski politiki dogaja," je kritičen Vouk.

Kritičen je bil tudi, ker so jim zvezne avstrijske oblasti dale le štiri tedne za odziv na poročilo in to sredi poletja, ta odziv pa naj bi bil dolg vsega pet strani in tudi že usklajen med manjšinskimi organizacijami. "To je smešno. Tako ne moreš voditi resnega dialoga," je komentiral Vouk. Podobno je po njegovih besedah tudi na deželni ravni na Koroškem, kjer da prav tako ni zadostne volje za ukvarjanje z manjšinsko tematiko.