V Lovranu so se z razstavo del članic in članov kreativne delavnice tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva Snežnik, v nedeljo, 23. 10. 2016 zaključili že tradicionalni Dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri. Druženje na kulturnih dogodkih, slovenska beseda in pesem – to je bistvo prireditve, ki se je sprva začela v Pulju in kasneje razširila v vse kraje hrvaške Istre, kjer delujejo slovenska kulturna društva. Tokratni nabor dogodkov, ki so jih sebi in someščanom ponujali vsak dan v tednu v drugem kraju, je bil še posebej pester - od predavanj, do glasbe, gledališča, filma in razstav.

Labin je bil prva postaja tokratnih Dnevov slovenske kulture v hrvaški Istri. Člani tamkajšnjega Društva Slovencev so povabili v mestno knjižnico, kjer je bil nekoč vhod v rudnik, na predavanje o prepovedani slovenski književnosti in na koncert vokalne skupine Ajda iz Umaga. Zakaj so se odločili za tak program, nam je povedala predsednica društva Silva Šutar Vujičić.

» Da slišimo, kako je bilo v nekih drugih časih in zakaj je bila ta literatura prepovedana in zakaj dovoljena. In smo izvedeli veliko tega.«

Med drugim tudi to, da v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani še vedno hranijo celotno zbirko nekdaj prepovedane literature - tako imenovani D-fond. Od osamosvojitve Slovenije se ta zbirka, ki jo redno dopolnjujejo in seveda ni več prepovedana, imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Vodja zbirke je Helena Janežič.

» Predvsem je zbirka res naslednica tega D-fonda, kjer se je nabralo pribl. 700 naslovov knjig, pa 144 periodičnih publikacij. Ampak seveda, vse publikacije, ki so izšle zunaj meja RS, niso bile prepovedane in smo zbirali tudi te. In s tem zbiranjem nadaljujemo tudi po letu 91. Poleg knjig in periodike mi že ves čas zbiramo tudi drobne tiske – brošure, letake, vabila, skratka vse, kar Slovenci zunaj meja ustvarijo. Osebno se mi zdi, da je ta spomin naroda zelo pomemben. Da se je potrebno zavedati, kdo si, od kod si, kje imaš svoje korenine . Zato je pomembno tudi zbirat te stvari, ker vse, kar je napisano, je spomin naroda. Ne glede na to, kje nastane. Slovenci, tudi če živijo na Kitajskem, ali Japonskem, so Slovenci in navadno se oni tudi dosti bolj zavedajo svojih korenin, kot se jih mi, ki živimo znotraj matice. »

Da bodo še bolj povezani s slovensko besedo in slovensko literaturo, jim v NUKU, po novem, omogočajo brezplačno članstvo.

»S tem projektom smo začeli letos in sicer s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Omogočamo vsem Slovencem, ki ne živijo znotraj meja Slovenije, da se včlanijo v NUK brezplačno in potem lahko na daljavo berejo elektronske knjige, ki se nahajajo na portalu Biblos. Zaenkrat ta nabor ni še zelo velik, se pa povečuje. Vsak mesec dodajamo nove naslove.«

Nekaj novih članov so pridobili tudi v Labinu. In čeprav so obiskovalci, ki jih ni bilo malo, pozorno prisluhnili predavanju, je srca ogrela slovenska ljudska pesem.

Mnogi so zapeli zraven. Tudi Brigita Rojko, ki v Labinu živi že 30 let. Pesmi so spomin na dom, pravi in čustva privrejo na plan. Vokalna skupina Ajda, ki deluje v okviru istoimenskega slovenskega kulturnega društva iz Umaga, prepeva slovenske ljudske pesmi. In jih z veseljem nosi v dar rojakom. Vodja vokalne skupine Vesna Car.

»Te pesmi smo peli z našimi starši, babicami, dedki in z njimi se vračamo v tisti čas in verjetno je to isto doživela publika in se spomnila na mladost, na stare čase in na svojo izvirno besedo.«

Na prireditvi v Labinu smo srečali tudi novinarja portala Labinština Kristjana Stepčiča Rajzmana.

»Kot lokalni medij vedno pokrijemo vse dogodke v naši širši skupnosti. Ampak takšni dogodki so še posebej pomembni, ker dajo na nek način vpogled v sosednje kulture, ki so ravno zato, ker so sosednje, nam zelo važne in smatram, da vedno moramo v tem smislu se povezovat. »

Povezovanje med društvi, med člani društev in med someščani pa je bistvo Dnevov slovenske kulture, je prepričana predsednica puljskega društva Istra, Danica Avbelj. Zato so, ob tistih, ki so jih priredili v Pulju – odprli so razstavo slikarja Josipa Korošca, igralec gledališča SNG Maribor Jurija Drevenšek pa je uprizoril Pesem za eno drevo - obiskali prav vse prireditve. Danica Avbelj:

»Mislim, da je prav, če imamo dneve slovenske kulture v Istri, da obiskujemo drug drugega. Najlepše je, da se sliši slovenska beseda, ker se v teh krajih sliši zelo poredko. V prihodnje moramo delati na te, da na prireditve in v društva privabimo mlade. Veste, mlajša populacija ni toliko zagreta za pesmi naših prababic, babic in mam, ponuditi jim je treba kaj drugega.

V Buzetu, kjer deluje slovensko kulturno društvo Lipa je bilo veliko mladih. Program je bil bolj glasbeno obarvan, a povezan z likovno umetnostjo in slovensko besedo. Predstavila so se dekleta, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika s kulturo. Deset jih je letos in za to priložnost so pripravile hudomušno uro slovenščine. Bojana Hajduk Černeka že peto leto obiskuje tečaj slovenskega jezika s kulturo.

»Ne učimo se samo jezika ampak spoznavamo tudi slovenske pisatelje, učimo se, o deželi, o življenju v preteklosti. Vsako leto gremo tudi na ekskurzijo v Slovenijo, kjer spoznavamo kraje, obiščemo kraje slovenskih pisateljev in pesnikov. Tako, da se ne učimo samo jezik ampak tudi zelo pomembne stvari o Sloveniji in o kulturi.«

Slovensko kulturno društvo Lipa iz Buzeta je to šolsko leto uspelo s pobudo za uvedbo pouka slovenskega jezika v redno osnovno šolo. Obiskuje ga kar 35 otrok.