Zveza slovenskih društev na Hrvaškem letos praznuje četrt stoletja svojega obstoja. Obletnico združitve prvih treh društev v Reki, Zagrebu in Splitu, so zabeležili v Zagrebu na vsakoletnem srečanju slovenskih društev na Hrvaškem. Ob tem sta Zveza in njen predsednik prejela tudi priznanji sveta hrvaške vlade za nacionalne manjšine za svoj prispevek h krepitvi manjšinske kulture in tradicije.

Njihovo temeljno poslanstvo je ohranjanje slovenske besede ter krepitev nacionalne in kulturne identitete. In seveda gojenje dobrih odnosov z večinskim narodom. Dolgoletni meni, da jim to dobro uspeva. Želeli pa bi si, da bi dnevna politika večkrat prisluhnila pripadnikom manjšine.

"Slovenci in Hrvati smo kot naroda zelo močno povezani, a čutimo, da politični eliti v obeh državah na ravnata, kot bi si želeli. Želeli bi popraviti to disonanco, da bi več poslušali pripadnike manjšin, ne samo Slovencev na Hrvaškem temveč tudi Hrvate, ki živijo v Sloveniji."

Kot največji uspeh zveze je Šonc izpostavil pristne stike in dogovore med Slovenci o vsem, kar so počeli na Hrvaškem, kar je po njegovi oceni velik dosežek v primerjavi z ostalimi manjšinami v sosednji državi. V prihodnosti pa bi si želeli ostati enotni in s slovenskimi društvi »pokriti« celotno Hrvaško. Zdaj jih je v sosednji državi deluje šestnajst.

Število Slovencev na Hrvaškem upada

Zvezo Slovencev na Hrvaškem so ustanovili januarja 1992, ko je po razpadu nekdanje Jugoslavije med tam živečimi Slovenci nastala močna potreba po povezovanju. Zvezo so takrat oblikovala slovenska društva iz Zagreba in Splita ter z Reke, kjer je bil sedež organizacije na čelu s prvim predsednikom Vinkom Žibertom. Leta 1996 so se preimenovali v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem ter preselili sedež v hrvaško prestolnico, ko je vodenje organizacije prevzel predsednik kulturno-prosvetnega društva iz Zagreba Darko Šonc.

Število Slovencev na Hrvaškem iz leta v leto upada. Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2011 jih je bilo 10.517, kar je manj kot polovica toliko kot leta 1991. Slovenska manjšina je tudi najstarejša med 22 manjšinami na Hrvaškem, saj ima povprečni Slovenec skoraj 60 let.

Slovenci v sosednjih državah so most sodelovanja

Slovesnosti v Zagrebu se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je poudaril, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu most večjega in boljšega sodelovanja med državami. Izpostavil je pomen odločitve pred 25 leti, da se Slovenci na Hrvaškem povežejo v zvezo: "Obletnica pa je pokazala, kako pomembni koraki so bili v nadaljevanju storjeni za obstoj in identiteto slovenskega jezika, ki je bil ohranjen in varovan."

Slovenska veleposlanica v Zagrebu Smiljana Knez je spomnila, da Slovenci kljub ustavno zagotovljeni pravici do zastopanosti v parlamentu, svojega poslanca v saboru nimajo, opozorila pa je tudi na težave pri poučevanju jezika, saj pouk slovenščine kot obvezni izbirni predmet, poteka le na štirih osnovnih šolah in treh srednjih šolah.

Slovesnosti sta se udeležila tudi odposlanec slovenskega predsednika Boštjan Žekš ter zagrebški župan Milan Bandić. Uradni del prireditve je zaznamoval krajši glasbeno-umetniški program, vseslovensko druženje pa so nadaljevali ob večerji in sproščenem druženju.

BK