Sredi poletja je bil ustanovljen “Projektni odbor za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem”, ki ga vodi predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, v njem pa sodeluje še predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden ter tajnica KPD Slovenski dom Bazovica Reka, učiteljica slovenščine v Buzetu, Eva Ciglar. Kaj je dejanski namen tega ustanovitve tega odbora, s katerim krovna Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni bila seznanjena, se je Marjana Mirković pogovarjala z Rudijem Merljakom in Romanom Grudnom.

Gre za pomoč rojakom pri organizaciji pouka slovenščine, zagotavljata oba in nikakor ne za nekakšno nezaupnico slovenskih društvom in organizacijam. Oba se zavzemata predvsem za uvedbo pouka slovenskega jezika in kulture po modelu C v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema kot izbirni in ocenjevani predmet. V tej obliki se poučuje tudi slovenščina, uvrščena na urnik treh osnovnih šol: Pećine na Reki (že sedmo leto), v Matuljih (tretje leto) in – od te jeseni – v Jušićih. Poteka pa tudi na treh srednjih šolah: Drugi gimnaziji v Varaždinu ter gimnaziji v Pulju in tamkajšnji srednji šoli za umetnostno oblikovanje.

Ob tem se postavlja vprašanje, kako zagotoviti ustrezne in dovolj usposobljene učitelje slovenskega jezika. Teh namreč na Hrvaškem ni na pretek. Roman Gruden, predstavnik slovenskega ministrstva za izobraževanje, dober poznavalec razmer na tem področju ne le na Hrvaškem, temveč tudi v Porabju, Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, se strinja, da bi to lahko bila težava:

“Ravno zato se je treba organizirati in skupaj nekako pritisniti na določene subjekte, ki lahko vplivajo na to oziroma pomagajo pri izbiri ustreznega kadra. Ključni so ravnatelji, hkrati pa predstavniki slovenskih društev oziroma svetov, ki bi lahko po svojih kanalih poiskali ljudi z ustreznim znanjem in sposobnostmi.”

Predsednik Projektnega odbora Rudi Merljak, je prepričan, da bi lahko glede na število hrvaških državljanov slovenskega porekla pouk pričakovali več pobud za pouk slovenščine. Pa lahko rojaki pričakujejo tudi strokovno pomoč učiteljev, zagotovitev gradiva in drugih učnih pripomočkov, kakšno finančno pomoč, je zanimalo Marjano Mirković. Rudi Merljak odgovarja:

“Mislim, da slovenska država oblino podpira organizacije in dejavnosti slovenske manjšine v vseh štirih državah. Verjamem, da bo tako še naprej. In če se bodo tu na Hrvaškem pojavile in realizirale tovrstne dobre iniciative, bo tudi Slovenija pomagala, …čeprav, če sledimo črki zakona in hrvaške ustave, moramo ugotoviti, da je to najprej pravica in dolžnost te države.”

Pogovor Marjane Mirković z obema predstavnikoma slovenskih oblasti smo objavili v oddaji Sotočja, v kateri lahko slišite več tudi o desetletnici dvojezičnega pouka na osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger je ob praznovanju vnovič pozvala pristojne šolske oblasti v Sloveniji, naj pomagajo rojakom v Porabju s strokovnjaki oziroma učitelji iz Slovenije.

Z Vilijem Prinčičem, avtorjem knjige V Brucku taborišču, se v oddaji pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki jih je soška fronta pregnala z domov. Gostimo tudi dobitnico letošnje zgodovinsko literarne nagrade Auersperg, literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, avtorico dela Tako sem živel – stoletje Borisa Pahorja, in se z rojaki z avstrijske Koroške pogovarjamo o tem, kaj bi lahko prinesla morebitna slovenska notifikacija nasledstva t.i. avstrijske državne pogodbe.

Prisluhnite celotni oddaji Sotočja!