Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru uradnega obiska v Zagrebu srečal z vsemi najvišji predstavniki Hrvaške. Sogovorniki so se zavzeli za izboljšanje odnosov, preseganje nesoglasij in okrepitev gospodarskega sodelovanja. Obisk v hrvaški prestolnici je Brglez sklenil v tamkajšnjem Slovenskem domu, kjer je odprl tudi razstavo velikonočnih izdelkov ustvarjalne delavnice Šopek.

Rojaki so ga seznanili z aktualnimi razmerami v časih, ki manjšinam na Hrvaškem niso naklonjeni. Kot je po srečanju dejal Brglez, so ga opozorili na različno obravnavanje slovenske manjšine, kar je nepotrebno glede na dobro ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšin. Pomembno pa je tudi, je dejal, da je slovenska manjšina ostala apolitična in kljub temu uspela izvajati svoje kulturno poslanstvo, kar je odvisno tudi od samih lokalnih oblasti.

Obisk delegacije državnega zbora v Zagrebu je pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki od samega obiska ni veliko pričakoval, saj gre za protokolarna srečanja. Je pa dobro, da se politiki obeh držav pogovarjajo, saj bodo tako tudi odnosi boljši, je prepričan.

Predsednika Brgleza je med drugim opozoril na težave pri izobraževanju v jezikih manjšin, ki jo omogoča zakonodaja, vendar na osnovi anket med starši. Problem je, da ni jasno, kdo bi moral naročiti ankete. Ali so za to pristojne lokalne oblasti ali hrvaško šolsko ministrstvo. V Zagrebu smo prepričani, pravi Šonc, da bi morali navodila pripraviti na ministrstvu za šolstvo in jih poslati ravnateljem šol.

Skrb zbujajoči so na Hrvaškem pojavi sovražnega govora in odnosa do narodnih skupnosti.

"Mi samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bo potihnilo in se bo pritisk zmanjšal. Imamo odprte oči in ušesa. Čuti se, da hrvaška družba ne gre v dobri smeri."

Toda Darko Šonc je kljub temu optimist:

"Ne verjamem, da bi se lahko v 21.stoletju še vedno pogovarjali o ustaštvu, o pozdravih za dom spremni, o diktatu ulice,.."

Z zaskrbljenostjo je spremljal demonstracije za ukinitev agencije za medije in poplavo sovražnega govora. Vlada in sabor pa, po njegovem, nimata izdelanih stališč do manjšin, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju proračuna, ko so nekaterim manjšinam, naprimer srbski, drastično zmanjšali dotacije in pomoč.

Svet za narodne manjšine, član je tudi Darko Šonc, je na svoji ustanovni z deklaracijo pozval javnost, naj se najostreje zoperstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajočih ter strpnost so namreč temeljne evropske vrednote, ki jih je Hrvaška kot članica Evropske unije sprejela in jih mora tudi spoštovati, so zapisali predstavniki narodnih skupnosti. Prvič pa se je zgodilo, da deklaracija ni bila sprejeta soglasno, pojasnjuje Darko Šonc. Nasprotovala ji je namreč poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj, predstavnica albanske narodne skupnosti, ki v saboru zastopa tudi slovensko manjšino.

"V Svet (za narodne manjšine) so se infiltrirale politične stranke."

Prisluhnite celotni oddaji Sotočja!