Razmere so vse slabše, so opozorili sodelujoči.

V javnosti in medijih je vse več sovražnega govora, že dosežena raven manjšinskih pravic se znižuje, javni Radio in televizija (HRT) pa ne spoštujeta pogodbenih obvez v programu za in o manjšinah. Priporočila o nujnem ukrepanju in spremembah prihajajo tudi z mednarodne strani, zgledna zakonodaja pa ostaja zgolj na papirju, saj sankcije niso predvidene.

Predsednik Sveta za narodne manjšine Aleksandar Tolnauer v pogovoru z Marjano Mirković poudarja, da so tovrstni seminarji pomembni, saj odpirajo problematiko narodnih manjšin in prispevajo k njihovi prepoznavnosti, hkrati pa se prek njih izobražujejo manjšinski novinarji.

»Njihova vlogo je, da opozarjajo na vse težave, s katerimi se soočajo narodne manjšine v medijskem predstavljanju, o njih se javno poroča. Eno je neizogibno: pripadnikov narodnih manjšin na Hrvaškem ne more nihče več zaobiti v smislu, da niso navzoči v političnem, javnem in kulturnem življenju, vsem težavam navkljub. Če bi bili nepomembni, če ne bi pomenili ničesar, tudi zanikanja njihove prisotnosti ne bi bilo.«

Za hrvaško manjšinsko zakonodajo je v veliki meri zaslužno posredovanje mednarodne skupnosti, napredek na področju manjšinskih pravic je bil očiten zlasti pred vstopom v Evropsko unijo, zadnjih pet let pa se položaj slabša.

»Ko smo vstopili v Evropsko unijo, je bilo konec z monitoringom, kar se je takoj občutilo. Toda ne gre toliko za monitoring, pomembnejše je vprašanje notranje narave, to, da moramo sami osposobiti tisti del, ki mora biti samokritičen. To pa je zelo težko, veste.«

Na to, da se slabša položaj manjšin – ki je sicer najbolj žgoč za največjo, srbsko, in tudi romsko manjšino –, opozarja tudi poslanec srbske skupnosti v saboru, dr. Milorad Pupovac, ki zaradi pomembne vloge medijev predlaga vzpostavitev posebnega sklada, namenjenega spremljanju in raziskovanju medijskih vsebin. Največ kritik je bilo na seminarju izrečenih na račun hrvaške televizije in na sramotne pojave v programih, ko gostijo zagovornike potvarjanja zgodovinskih dejstev ter skrajno desnih in proustaških stališč, kar se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih.

»To niso izgredi, to ni pojav, to je proces, ki traja, stanje, ki traja. Pomembno je, da se predstavijo ta dejstva in predstavi to stanje. Veste, določene stvari hrvaški javnosti niso bile posredovane, ker ljudje živijo v ustvarjenem prepričanju, da tu ni težav. In dejstva jim niso znana, ne vidijo jih. Menim, da smo jim mi dolžni to pokazati.«

Velik problem je tudi vse pogostejši sovražni govor, usmerjen predvsem proti manjšinam, ki ga ni mogoče sankcionirati, saj zakonodaja tega ne predvideva. Kot opozarja dr. Antonija Petričušić z zagrebške pravne fakultete in članica Svetovalnega odbora za spremljanje uresničevanja Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, je težava v definiciji sovražnega govora v hrvaškem kazenskem zakoniku.

»Kazenski zakon na Hrvaškem ima določbo, ki prepoveduje spodbujanje sovraštva in nestrpnosti. Ta norma je tako koncipirana, da se za kaznivo dejanje šteje izključno takrat, ko neka oseba spodbuja in poziva k uničevanju, vojni zoper neko rasno in etnično skupino, torej celega kolektiva. Sovražni govor ni neolikan govor, nevljuden govor, diskriminatoren govor, inflamatoren govor zoper pripadnika določene rasne ali etnične skupine, temveč je to izključno pozivanje na skupinsko uničevanje ali na nekakšno maščevanje in zato naše državno tožilstvo ne preganja takšnih izpadov sovražnega govora v medijih, ki pa ga lahko prav tako koncipiramo kot govor, v katerem se nekoga žali na podlagi njegove pripadnosti skupini, vendar to ni nekaj, kar bi kazenski zakon prepoznal kot sovražni govor. Posledično, se po tej določbi kazenskega zakona nikogar ne preganja in zato bi to bilo treba spremeniti.«

Sicer pa, opozarja dr. Antonija Petričušić , sovražni govor zelo ozko normiran v številnih državah in marsikje iščejo nove zakonske modele, s katerimi bi lahko sankcionirali takšen neprimeren govor, na internetu in tudi v javnosti.

Več o težavah manjšin na Hrvaškem pa v tokratni oddaji Sotočja.