Marko Sosič v Umagu. Foto: Mijat Gavran
Marko Sosič v Umagu. Foto: Mijat Gavran
Marko Sosič - Umag 2016
Z leve proti desni - Neven Ušumović, Irena Urbič,Danica Bojković in Marko Sosič. Foto: Mijat Gavran

V počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prešernovega dne, sta SKD AJDA Umag in Svet slovenske nacionalne skupnosti mesta Umag organizirala literarni večer z enim najbolj pomembnih sodobnih slovenskih pisateljev Markom Sosičem. Prostor Mestne knjižnice je bil premajhen za vse ljubitelje lepe slovenske besede.

Predsednica SKD AJDA Umag, Danica Bojković je pozdravila vse prisotne in se zahvalila, da so se odzvali vabilu. Med drugim so se večera udeležili med podžupan mesta Umaga Niko Čančarević, predstojnik oddelka za družbene dejavnosti Slaviša Šmalc, predstavniki DIP Histria Piran, člani društva in ostali someščani. Nato je besedo prevzel ravnatelj Mestne knjižnice Umag Neven Ušumović , ki je predstavil pisatelja Marka Sosiča in moderatorico večera, Ireno Urbič iz Foruma Tomizza Koper. Urbičeva je bila še posebej navdušena nad proslavo poimenovanjem »Prešernov dan«, poimenovanjem, ki se je v Sloveniji pozabilo.

Na začetku se je dotaknila žice na meji med Hrvaško in Slovenijo, nad katero so ogorčeni prebivalci z obeh strani in napovedala, da si bodo še naprej prizadevali za njeno odstranitev. Marka Sosiča je Irena Urbič predstavila kot študenta, ki je diplomiral na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu, kot režiserja, ki je ne samo režiral razne predstave za slovenska in italijanska gledališča ampak bil tudi umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici in umetniški vodja in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in seveda kot pisatelja.

Na vprašanje kako je biti Slovenec v Trstu, je marko Sosič odgovoril, da je Trst multikulturno središče, kjer je problem sobivanja velik, ampak se je slovenski živelj tam vedno boril in seveda preživel.

Vsi štirje pisateljevi romani - Balerina, balerina iz 1997,“Tito amor mijo iz 2005,“Ki od daleč prihajaš v mojo bližino in Kratki roman o snegu in ljubezni iz leta 2015, so bila uvrščeni v finalni izbor nagrade Kresnik za slovenski roman leta. Marko Sosič je tudi dobitnik različnih filmskih in gledaliških nagrad, za roman“Balerina, balerina pa je dobil posebno priznanje Umberto Saba in prvo nagrado Citta di Salo 2005.

Do 2012 so njegovi liki ruralni, vezani na tržaški Kras. V romanu Ki od daleč prihajaš v mojo bližino pa je glavni lik prvič urbani Slovenec iz Pulja, je skoraj rasist, ker ne sprejme dejstva, da ima njegova žena sorodnike v Bosni, zato tudi pride v konflikt s sinom, ki je to odkril. Pisatelj je na podlagi romana najprej naredil radijsko , zatem TV igro, da bi na koncu ta lik predelal v filmsko zgodbo za dolgometražni film. Premiera bo letos na Festivalu filma v Portorožu.

Balerina, balerina je Sosičev edini roman, preveden v hrvaški jezik, kar ni bilo posebno težko, ker je dialekt Slovencev v Trstu zelo podoben dialektu prebivalcev Istre. Neven Ušumović je poudaril, da imajo vsi Sosičevi romani precizno strukturo, skozi katero se občuti ena glasbena nit, ki povečuje gradacijo. To se pojavlja tudi v tem romanu, skozi oči petnajstletnega avtističnega dekleta. Njen svet je omejen, percepcija nezanesljiva in atemporalna, vsa v sedanjost, i čeprav se zgodba odvija do njenega tridesetega leta. Roman je nastal iz lastne potrebe pisatelja, da v določenem obdobju svojega življenja razume, kdo je in da poiščem svoje mesto v tem globalnem svetu.

V zadnjem Kratkem romanu o snegu in ljubezni iz leta 2015 sta glavni junakinji prijateljici Alma, ki živi v Asiagu in Olga, ki živi v Trstu in se nista videli več kot 20 let. Motiv je izražen preko Alminega sina Angela, ki nikakor noče govoriti materinega, slovenskega jezika in prevzame psihologijo fašista ter začne biti nasilen do svoje matere. Na žalost, je poudaril Marko Sosič, je nasilje danes v svetu vse bolj prisotno .

Na vprašanje, kako vidi razliko med pisateljem in umetniškim vodjo gledališča je odgovoril, da pisatelji delujejo navznoter, medtem ko se v gledališču deluje navzven . Poudaril je, da mora biti umetnik zelo odgovoren do teh privilegij- pisanje, gledališče, film, vse mora imeti nek smisel, v vsem mora pisatelj izpostaviti najgloblji del sebe, če hoče da bo to prava umetnost.

Ob koncu večera je Marko Sosič povedal, da sta se z Ireno Urbič tisti dan v Umag pripeljala s pogreba slovenskega pesnika, esejista, velikega umetnika in predvsem človeka, Aleša Debeljaka, kateremu sta tudi posvetila »Prešernov večer« v Umagu.

Izpostaviti je treba, da se je vse od začetka med pisateljem in publiko vzpostavila posebna vez, ki je trajala ves večer. Obiskovalci so z izjemno zbranostjo in naklonjenostjo vpijali vsako pisateljevo besedo in zagotovo bodo večer dolgo hranili v spominu.

Dogodek so s svojim nastopom popestrile članice Vokalne skupine AJDA, ki so zapele tri slovenske ljudske pesmi. Potrudile pa so se članice kulinarične skupine, ki so za prisotne pripravile slovenske dobrote, ki so prijetno druženje podaljšale v pozne večerne ure.