Hrvaška zakonodaja pripadnikom narodnih manjšin omogoča izobraževanje v njihovem jeziku in pisavi na vseh treh ravneh: v osnovnih in srednjih šolah, a tudi na predšolski ravni, ki pa je veliko manj uveljavljena. V te programe je bilo v šolskem letu 2014/15 - kot kaže poročilo vlade, objavljeno februarja letos -, vključenih več kot 2.500 otrok (točneje: 2.548, v 69 vrtcih), največ iz vrst italijanske manjšine, ki številčno močno prednjači tudi na drugih dveh ravneh, ter srbske, češke in madžarske manjšine.

Slovenščina v vrtcih ni navzoča, v tokratni oddaji ugotavlja Marjana Mirković. V Zagrebu si Svet slovenske narodne manjšine, skupaj z drugimi manjšinskimi sveti že leto dni zaman prizadeva za uveljavitev te pravice. Po besedah predsednika sveta Darka Šonca, se mestna oblast in pristojno ministrstvo med seboj nikakor ne želita dogovoriti o tem, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih in med starši oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih.

Bolj uspešna, a le za kratek čas, sta bila sveta na Reki, na mestni in županijski ravni, ko se je leta 2011 učenje slovenščine začelo v vrtcu na Mlaki, a žal tudi kmalu zamrlo.

Letošnji projekti v vrtcih na Reki, tudi v slovenščini, pa so spodbudili razmišljanje o njeni vrnitvi tudi v slovenski skupnosti, ki si prizadeva za podmladek. pa je med drugim spomnila prireditev maja letos, ko so malčki reškega vrtca Čebelice v društvu Bazovica skupaj predstavili projekt spoznavanja različnih kultur in s prisrčnim nastopom v albanščini, makedonščini in slovenščini navdušili vse navzoče, od predstavnikov mestnih oblasti in vodstva vrtcev do manjšinskih skupnosti, skupaj s starši. Pohvaljen projekt se nadaljuje, rojaki pa razmišljajo o vrnitvi slovenščine v vrtce.

Vrtci na Reki delujejo v okviru mestne uprave za vzgojo in šolstvo, program v svojem jeziku pa ima le italijanska narodna manjšina, v šestih vrtcih ga skupaj obiskuje 155 otrok. Pobude za te programe dajo starši in kar zadeva pobudo za slovenščino, jo reška mestna uprava pozdravlja in jo je skupaj s starši in vrtci pripravljena uresničiti, zagotavlja svetovalka Marina Peranić-Ševeljević:

"Če se bo pokazalo zanimanje in dala pobuda, saj se narodnim manjšinam vsekakor želi zagotoviti zakonske pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in pisavi. Lahko potrdim, da nesporno obstaja odprtost za razpravo in proučitev te uvedbe, in če so pogoji, da se začne uresničevati."

Tudi ravnateljica otroškega vrtca Reka, ki združuje 31 ustanov z več kot tri tisoč otroki, Davorka Guštin zagotavlja, da bi se, če se vnovič pokaže interes, zavzeli za uvedbo slovenščine:

"Če bi se pokazala potreba in izrazilo interes za to, bi se mi seveda zavzeli in zagotovili vse druge pogoje in otrokom omogočili vzgojni in izobraževalni program v vrtcu v maternem jeziku, v tem primeru slovenskem."

Ob tem pa dodaja, da morajo prvi korak za to storiti starši. Posebno obvestilo zanje bo vodstvo reških vrtcev tokrat objavilo tudi na svoji spletni strani. Starše pa bodo v glasilu Sopotja k temu posebej spodbudile tudi slovenske organizacije, društvo Bazovica in oba sveta, pravi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Boris Rejec.

"Moja naloga na ravni mesta Reka je da ugotovimo, kakšen je interes med starši, nato pa bomo uradno vprašali pristojne na mestni ravni, kakšne so možnosti za to v samih vrtcih."

Prepričan je, da bi se tako jeseni slovenščina vrnila v reške vrtce. Tudi pedagoginja v vrtcu, rojakinja Sanja Štemberger meni, da bi se slovenščina lahko vrnila vsaj v enega od reških vrtcev. Ankete so namreč pokazale, da so zainteresirani tako starši kot tudi vzgojiteljice, ob primerni informiranosti staršev o samih programih in ponudbi, pa bi lahko slovenščino vpeljali vsaj v katerega od manjših vrtcev, je prepričana sogovornica, ki je vrtcu na Mlaki podarila del družinske knjižne zbirke, slikanice in otroške knjige v slovenščini. Upa, da jih bodo kmalu vnovič uporabljali.

Foto: Bobo (slika je simbolična)