Jasmina Dlačić (prva z desne) – članica folklorne skupine Slovenski dom KPD Bazovica Reka. Foto:Milan Grlica

V to je prepričana podpredsednica društva Bazovica z Reke, ki je uspešna tudi na znanstvenem področju: doktorirala je na univerzi v Ljubljani, na reški ekonomski fakulteti je docentka za področje trženja in za svoj izjemen prispevek k raziskovalni in pedagoški dejavnosti je nedavno prejela tudi letno nagrado sklada reške univerze (v kategoriji znanstvenih asistentov za področje družbenih in humanističnih znanosti, objavljeno te dni, podelitev bo 15. januarja). Kot je povedala Marjani Mirković je zadovoljna z doseženim lansko leto, saj se je Bazovica odprla in okrepila sodelovanje s sorodnimi društvi na Hrvaškem in v sosednjih državah. Prav skrb za najmlajše rojake, ki jih, kot se je izkazalo tudi na miklavževanju, ni malo. Več kot 30 jih je prišlo in bilo jih je veselje opazovati, pravi:

»Naši strahovi, da izumiramo, da smo t.i. stara manjšina na Hrvaškem, so se pokazali za neupravičene. Ko vidite otroke, kako so veseli, se igrajo, delajo voščilnice za Miklavža, res vidiš, da jih je veliko in bi radi sodelovali. Rabijo pa dejavnosti, ki bodo prilagojene njim.«

In prav zato načrtujejo ustanovitev plesne skupine za najmlajše otroke, pojasnjuje Jasmina Dlačić, ki je že dve desetletji dejavna v KPD Slovenski dom Bazovica. Društvo se je v teh letih precej spremenilo, odprlo za nove skupine, radi pa bi še okrepili kulturno delovanje – od glasbenih skupin do fotosekcije.

»Ohranjamo tradicionalno dejavnost, hkrati pa se skušamo z novimi skupinami odpirati in se približati mladim. Ti vse pogosteje najdejo mesto tudi v upravnem odboru društva.«

38-letna doktorica Jasmina Dlačić, ki tudi sama sodi med mlajše rojakinje, članica svetov slovenske manjšine mesta Reka in Primorsko-goranske županije, skuša povezati delo svetov in društva Bazovica. Prepričana je, da bi k ohranitvi slovenske kulture in večjemu priznavanju slovenskih korenin pripomogel tudi center za raziskovanje manjšin v okviru reške Filozofske fakultete in slovenski lektorat po vzoru zagrebške univerze. Na ravni svetov pa trenutno največ pozornosti namenjajo uvedbi pouka slovenščine na osnovnih in srednjih šolah po modelu C, torej v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema. Dolgoročno pa ni zamrla niti ideja o slovenskem vrtcu, pojasnjuje.

Optimistična glede prihodnosti slovenstva

Konec lanskega leta je na Reki potekala okrogla miza o viziji prihodnosti slovenstva in na njej sta bila predstavljena tako pesimističen kot optimističen vidik. Sama sodi med optimiste in prepričana je, da se ljudje, ki imajo željo in ideje, ob primerni spodbudi odzovejo, zato je prihodnost svetla.

»Dejstvo je, da število Slovencev res upada, toda samo deklariranih. Prihodnost ni tako črna in ko vidiš otroke, ti to da novo energijo. V prihodnje moramo delovati tako, da bomo vključili čim več ljudi, da se bomo Slovenci po rodu bolj zavedali svojih korenin. Ker jih je (veliko)!«

Prisluhnite celotni oddaji Sotočja!