Tradicionalna prireditev, srečanje članov vseh slovenskih društev na Hrvaškem, je vedno dobro obiskana. Tudi v Lovranu je bilo tako. Za rojake so tovrstna srečanja izjemno pomembna, je povedala predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman: »Zelo je lepo videti, kako so se skozi leta stkala prijateljstva. Nekaj čudovitega je videti snidenje članic in članov društev, ki se morda niso srečali celo leto. Ker posamezna društva, recimo iz Dubrovnika, Osijeka, Zadra, nimajo finančnih sredstev, da bi obiskovala druge. Vseslovensko srečanje je tudi zato zelo pomembno, saj našim članom da občutek, da obstajamo, da smo tu. In če na taka srečanja pridejo še predstavniki veleposlaništva in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je to potrdilo, da je delo društev res cenjeno in ljudem to zelo veliko pomeni. Kajti slovenska društva na Hrvaškem so trenutno steber slovenstva na Hrvaškem. Zavedati se moramo, da bi bilo število Slovencev na Hrvaškem bistveno nižje od števila z zadnjega popisa, ko smo našteli 10.500 Slovencev, če ne bi bilo naših društev. Zato velika hvala za vse, kar počnejo! Iz srca.«

Zbrane je med drugimi nagovorila veleposlanica RS na Hrvaškem Smiljana Knez. Zahvalila se jim je za pomembno delo, ki ga v društvih opravljajo za ohranjanje slovenske kulture in slovenskega jezika: »Ves čas skušamo pomagati, da bi bla slovenska kultura še bolj vidna, a to pomembno delo opravljate vi sami, v svojih društvih. Veseli me tudi vaše zavzemanje za ohranjanje slovenskega jezika, za pouk slovenskega jezika, tako izbirnega predmeta kot dopolnilnega pouka. In kjer koli boste potrebovali pomoč in če bomo le lahko, vam jo bomo ponudili.«

Bojana Hrovat iz Pulja, na srečanja prihaja iz občutka pripadnosti: »Ker sem Slovenka in sem aktivna v slovenskem društvu Istra in čutim v srcu, da moram to delati in z zadovoljstvom to delam. To so priložnosti, ko se lahko družimo in da bi se še bolje spoznali, bi bilo morda primerneje, če bi se še bolj pomešali med seboj in ne sedeli pri ločenih mizah.«

V Lovran so prišli tudi Slovenci iz Karlovca, kjer deluje osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem. Predsednica društva Marina Delač Tepšić: »Srečanja so po eni strani priložnost za druženje, tu pa se tudi dogovarjamo o programih za naslednje leto in izmenjamo izkušnje.«

Druženja vedno rodijo nova sodelovanja, pa je prepričan predsednik Slovenskega kulturnega društva Snežnik iz Lovrana Vasja Simonič: »Bolj kot se povezujemo, bolj sodelujemo, bolje se poznamo, več skupnih programov imamo, zato smo boljši in nenazadnje tudi močnejši. Mene zelo veseli, da na takih srečanjih osebno poznam več kot 70 odstotkov prisotnih. Pomembno je namreč, da se med seboj poznamo, da na takih srečanjih poklepetamo, izmenjamo izkušnje in iz teh pogovor se rodi marsikateri nov, skupen projekt.«

Slovenska društva na Hrvaškem pred novimi izzivi

V krovni organizaciji Slovencev na Hrvaškem imajo veliko idej, kako okrepiti delovanje zveze in društev ter kako še bolj povezati rojake in utrditi njihovo prisotnost v okolju. Barbara Riman je o načrtih povedala: »Predvsem načrtujemo močan pritisk za uvedbo slovenščine po modelu C v osnovne šole, kjer bo to mogoče. Načrtujemo tudi okrepitev informiranja, tako naših članov kot širše javnosti, o našem delovanju. Obnovili bomo spletno stran, profil na socialnem omrežju Facebook že imamo. Če bo mogoče, si želimo okrepiti delovanje krovne organizacije z zaposlitvijo tajnice, saj zdaj za vse skrbiva smi s podpredsednico zveze Jasmino Dlačič. Občasno nam prijazno pomaga tajnica društva Bazovica Eva Ciglar. Ko bomo to dosegli, pa lahko začnemo razmišljati o večjih podvigih, kot so denimo prijave na evropske razpise. V mislih imam na primer projekt Evropa za meščane, v katerega bi se lahko vključila slovenska skupnost na Hrvaškem.«

A vse bo, dodaja predsednica krovne organizacije, odvisno od denarja. Za nove programe bi rabili več finančnih sredstev. Moralno podporo imajo, pravi, zdaj je čas za konkretnejšo, finančno podporo.

Barbara Kampos

Foto: Davor Lonzarič