Uvodna šolska ura slovenskega jezika na umaški osnovni šoli je bila slovesna. Učence so s pesmijo v slovenščini pozdravile pevke Ženskega pevskega zbora društva Ajda. Čisto zares bodo sedmo- in osmošolci v šolske klopi sedli prihodnji teden. Kar devetnajst se jih je odločilo, da se naučijo slovenščino. Med temi sta tudi Gaja in Ivan.

»Za učenje slovenščine sem se odločila zato, ker razmišljam, da bi šolanje nadaljevala na srednji šoli v Izoli. Mislim, da bi mi to znanje lahko koristilo.«

»Jaz pa sem se odločil za slovenščino zato, ker grem večkrat po nakupih v Slovenijo in mi mora mama prevajati, kadar želim kaj kupiti.«

Učenci so spoznali tudi svojo učiteljico. Vida Srdoč ima bogate izkušnje s poučevanjem slovenskega jezika na Hrvaškem. Predvsem na Reki, kjer je slovenščino učila na tamkajšnji osnovni šoli. Zdaj vodi dopolnilni pouk v Slovenskem domu na Reki , Pulju in Umagu, z letošnjim šolskim letom pa prevzema tudi razred umaških osnovnošolcev.

»Prijavljenih je 19 učencev, kar lepo število za začetek in vidim, da so zelo navdušeni. Moje izkušnje so take, da učenci vidijo, da jim bo to znanje v življenju koristilo in so mogoče malo tudi oportunisti. Meja je tu zelo blizu, Slovenija je takoj za vogalom, razmišljajo, kje bodo nadaljevali šolanje, katero fakulteto bodo izbrali, v Sloveniji vidijo tudi možnost zaposlitve. Veliko se jih tudi vrne v domači kraj, kjer je znanje slovenščine potrebno tudi v turizmu.«

Potrebo po vse večjem znanju slovenskega jezika so prepoznali v Slovenskem kulturnem društvu Ajda. Predsednica Danica Bojkovič pravi, da so dogovor o začetku pouka v umaški osnovni šoli sklenili zelo hitro. Tudi zanimanje za znanje slovenščine je vse večje.

»Interes je ogromen, saj mejimo na Slovenijo. Naši učenci hodijo tja v srednjo šolo, na fakultete. Za gimnazijce, ki izberejo študij v Sloveniji, je dobrodošel tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika. Kot za naše člane, da bodo bolje obvladali slovenščino.«

K dopolnilnemu pouku slovenskega jezika, ki bo potekalo ob sredah popoldne, je prišlo deset učencev. Med njimi tudi Đurđica Car in Rada De Grasi, članici Slovenskega kulturnega društva Ajda.

»Želim se malo kulturno povzdigniti. Predvsem pa zato, da bom znala bolje govoriti, ko bomo šli s pevskim zborom na drugo stran, v Slovenijo, ker slovenščine ne znam.«

»Moja nona je vedno govorila: mala, nauči se jezikov, ker več jezikov kot govoriš, več veljaš. Drugače pa je pol moje družine slovenske. Hčerka je študirala v Ljubljani, zdaj živi v Piranu, pa tudi moja vnukinja in vnuk. Slovenščina mi je blizu. Se bomo že naučili, pa saj to ni nemščina ali norveščina.«

Tudi Sanja Benčič in Neda Nežič imata svoje razloge, da bosta to šolsko leto obiskovali dopolnilni pouk slovenskega jezika.

»Zato, ker se vedno, ko pridem v Slovenijo, vsi Slovenci prilagajajo meni, ker večina zna govoriti hrvaško. Jaz pa si želim, da bi znala z njimi govoriti slovensko.«

»Zato, ker bi rada dobila službo v Sloveniji, zdaj delam na Hrvaškem. Pričakujem, da bom izboljšala svoje znanje slovenščine«.

Dopolnilni pouk slovenskega jezika vseskozi tudi finančno podpira Republika Slovenija. Rudi Merljak z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil prve učne ure slovenščine v osnovni šoli v Umagu vesel.

»Mislim, da je to, da se slovenščina poučuje tu v Umagu in okolici, res nekaj naravnega in tega sem vesel. Republika Slovenija v celoti financira ta pouk in tako bo tudi vprihodnje, saj je pomembno, da ta jezik ostaja prisoten na tem območju.«

Projekt je podprla tudi Mestna občina Umag, ki tudi sicer podpira dejavnost Slovenskega kulturnega društva Ajda. Predstojnik urada za družbene dejavnosti Slaviša Šmalc: »Umag nima srednje šole in naši učenci morajo šolanje nadaljevati drugje. Pogosto se odločijo za srednjo šolo ali fakulteto v Sloveniji.«

Na umaški osnovni šoli so na široko odprli vrata pouku slovenščine. Ravnatelj Mato Vidović meni, da je učenje tujih jezikov zelo pomembno in si želi, da bi pouk slovenščine prihodnje šolsko leto postal obvezni izbirni predmet.

»Naredili smo dober korak naprej. Upam, da bo slovenščina prihodnje šolsko leto izbirni predmet tudi za učence nižjih razredov. Seveda v sodelovanju s Kulturnim društvom Ajda, saj moramo imeti nek temelj. In slovensko društvo ima zelo dober odnos do svoje kulture in jezika. Vse to nas bogati, zato je prav, da pomagamo drug drugemu in to počnemo.«

Umaška šola je dejavna v več mednarodnih projektih. Pobratena je z Osnovno šolo Brezovica pri Ljubljani, z Osnovno šolo Zadobrova pa v tem šolskem letu sodelujejo pri projektu spoznavanja literature. Slovenski učenci bodo prebirali hrvaško, hrvaški pa slovensko literaturo in se tako veliko naučili drug o drugem. Nenazadnje, kot pravi ravnatelj Mato Vidović, živimo v skupnem prostoru.

Barbara Kampos