Stadion 1. maj. Foto: Primorski dnevnik
Stadion 1. maj. Foto: Primorski dnevnik

Že na prvi pogled je vsakomur, ki se mudi na območju objekta Stadiona 1. maja, jasno, da je marsikaj v današnjem športnem hramu dotrajano in torej potrebno popravila ali zamenjave in posodobitve. Omet na zunanji fasadi se vidno kruši, rja je že dodobra načela železne elemente, barva na notranjih stenah se lupi, vodovodne cevi puščajo in na stenah ustvarjajo madeže različnih velikosti, če se zaustavimo samo pri najvidnejših. »Tam je nekaj narobe, tam spet nekaj ne gre. Kar nabere se težav, tako da te včasih potre, saj ne vidiš ustrezne rešitve. Računi se nikakor ne izidejo in lahko samo sanjaš,« nam med obiskom Stadiona zaupa predsednik športnega združenja Bor Gorazd Pučnik. No, kaže, da se bodo njegove sanje tokrat vsaj delno lahko uresničile, saj je Dežela FJK decembra lani prepotrebni obnovi svetoivanskega objekta namenila 440 tisoč evrov (vključno z davki in tehničnimi stroški) iz sklada za vzdrževanje in obnavljanje nepremičnin.
Med obiskom Stadiona smo Gorazda Pučnika povprašali, naj nam pojasni, kako bodo konkretno uporabili deželno denarno pomoč. Obnovitvena dela bodo razdeljena v dva sklopa: ena bodo zadevala balon, druga pa staro stavbo. Balon, ki je bil prvotno mišljen kot začasna struktura, to svojo začasnost ohranja že več desetletij in jo bo najbrž ohranil še dolgo, ugotavlja Pučnik: »To pa še ne pomeni, da bi lahko bil prijetnejši.« Vzdrževanje pa je, tako kot povsod, neobhodno potrebno.
Telovadnica v balonu je dobra, ampak kovinska streha nad njo je povsem dotrajana in pušča, izvemo med obiskom objekta. »Njen centralni del je popolnoma gnil, na njej so se ustvarile luknje, ki smo jih začasno zakrpali kar z lepilnim trakom, da ne bi voda poškodovala kakovostnega lesenega parketa. Del strehe smo začasno že prekrili in izolirali, vendar je treba sedaj poseči celovito: zunanjost bomo prekrili, tako da bo streha dvojna in izolirana,« pojasni Pučnik. Polovica prispevka bo torej namenjena ravno temu, zamenjali pa bodo tudi vse glavne cevi za ogrevanje, ki so danes prav tako gnile, in namestili novo električno napeljavo ter zamenjali osvetljavo (led svetilke), da bo bolj učinkovita. Zamenjali pa bodo tudi okna, tako da bo v dvorano še dalje pronicala prijetna naravna svetloba.
Najnujnejše so slačilnice
»Kar se tiče stare stavbe nam ne bo uspelo urediti vsega. Žal ne bo lepo in urejeno, kakor si vsi želimo, bo pa vsaj uporabno in ohranilo se bo vsaj za nekaj časa.« Pučnik nam pojasni, da streha – 600/700 kvadratnih metrov – pušča tudi na tem delu in da jo je treba čim prej sanirati; dosedanje krpanje je skorajda odvečno. K strehi gre prišteti tudi potrebo po zamenjavi vseh starih cevi vodovodne napeljave, ki puščajo, tako da voda steka po zidovih in prodira v notranjost - najbolj oškodovane so slačilnice, kjer se ustvarja celo črna plesen. Pučnik potoži tudi nad telovadnico, v kateri bi bilo treba zamenjali parket, ki se dviga ... A je to žal že druga zgodba.
»Ker pa tudi oko potrebuje svoje, bomo poskrbeli tudi za zunanji del poslopja, zlasti tam, kjer se omet dejansko drobi in odpada,« nam Pučnik pokaže znake prodiranja vlage iz sten.
Stadion je strateški prostor
»Razlika med to strukturo in ostalimi je med drugim ta, da je slednja v lasti naše skupnosti, medtem ko so ostale v lasti javnih uprav, ki seveda z večjo lahkoto nekaj postorijo za njihovo obnovo. Ko je nekaj formalno zasebnega pa je tako,« pove predsednik Bora. Lastnik Stadiona 1. maj so tri društva - ŠZ Bor, KD Škamperle (ki imata večinski delež) in Tržaška matica, vendar gre za »našo ustanovo, ki jo lahko vsi uporabljamo, lahko pa bi jo v prihodnje še veliko več.« Borov predsednik namreč ugotavlja, da je lokacija Stadiona strateška: ker je dejansko sredi mesta, blizu svetoivanskih šol, ob zelenem bošketu in razpolaga z ogromno površino – skupno kot za dve nogometni igrišči – ki bi lahko bila zelo uporabna. Gre za prostor, kamor zahaja redno veliko otrok, športnikov in dijakov višjih srednjih šol, ki ne premorejo s šolsko telovadnico, tako da je lahko resurz za naše mesto.
Kaj pa bo v prihodnje?
Na to vprašanje mi Pučnik odgovori, da bi morali najprej vsi imeti jasne pojme in jasne ideje o tem, kar si želimo, »kar je najbolj pomembno pa, se ne smemo kregati še preden se o tem, sploh začnemo pogovarjati.« Naposled potrebujemo le soglasje vseh naših entitet - krovnih organizacij, ZSŠDI in seveda ostalih. Po Pučnikovi oceni Stadion naj ne bi gostil izključno športno dogajanje. »Leta 1955 je bil na primer tu teater, ker ga je skupnost potrebovala, potem je bilo razvidno, da potrebujemo objekt za šport in se je torej vanj vselil šport. Danes se dogaja, da se prostor razvija glede na to, kar potrebujemo: to pa ni le šport, pač pa širši objekt za mladino, na primer.«
Bor je in bo, tako kakor Dijaški dom, struktura, ki je prvenstveno namenjena slovenski narodni skupnosti in skrbi za naš jezik, meni Pučnik, ki hkrati dodaja, da je treba vseeno upoštevati neko računico, ki se mora na koncu iziti, saj ni realistično sanjati o vsakoletnih »škafih« denarja. »Smo pomembni, nismo pa edini. Ta struktura mora stati pokonci, zato se je treba odločiti, kaj bomo tukaj delali.«
Dela naj bi se začela junija
Predsednik Bora je Deželi že pred meseci predložil podroben obnovitveni načrt s seznamom del in natančnim predračunom. Denar - avans naj bi jim Dežela nakazala, ko bodo začeli z deli: to naj bi bilo že junija, pove Pučnik, ki upa, da bodo večino obnovitvenih del uredili v poletnih mesecih, da bi v novo sezono stopili v lepši probleki. Do takrat si bodo morali pri bankah zagotoviti posojilo za izvedbo del, ki ga bodo povrnili, ko bodo na koncu Deželi predali obračun in jim bo slednja nakazala obljubljeni prispevek.
Izvajalce sicer še iščejo, pravi Pučnik, ki ocenjuje, da bo to lepa tekma.
Sara Sternad


Več novic na www.primorski.eu