Benito Mussolini leta 1943. Foto: AP
Benito Mussolini leta 1943. Foto: AP

Pobudniki izbrisa Benita Mussolinija s seznama častnih občanov – predlog je podala Eleonora Sartori z liste Noi Mi Noaltris GO – so poudarili, da bi bila to velika simbolna gesta ob prihajajoči evropski prestolnici kulture. Predlog je podprl tudi Sandi Feri z opozicijske liste demokratke Laure Fasiolo., je poročala novinarka Radia Koper Nataša Uršič.

"Vztrajali smo pri tem, da se odvzame naziv častnega občana, ker ima to velik simbolični pomen glede na to, koliko je mesto Gorica trpelo zaradi Mussolinijevega režima. V svojem predlogu sem zatrjeval, da ne brišemo zgodovine, zgodovino pišemo. In da je nastopil trenutek, da mesto in mi kot politiki pokažemo politično zrelost. Zgodovina se namreč ne piše na podlagi spominov, zgodovino naj pišejo zgodovinarji, mi pa moramo težiti k temu, da gremo čez to," je dejal Feri.

Po besedah Ferija je predlog za odvzem podprlo 11 svetnikov, proti jih je glasovalo 21.

Goriški župan Rudolfo Ziberna je svetnikom prebral več kot 20 minut dolg zapis, v katerem je poudaril, da bi se z odvzemom naziva častnega občana, ki ga je Benito Mussolini v Gorici prejel leta 1924, brisala zgodovina Gorice, je še poročal Radio Koper.

Mussolini ostaja častni občan Gorice
Rusjan: Enkrat smo že skupaj porazili fašiste

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v odzivu izpostavil zgodovinski vidik. Po rapalski pogodbi je na italijanski strani meje obstalo na desetisoče Primorcev, ki so postali žrtve represije in poitalijančenja. Mussolini je razglasil fašistično diktaturo, Evropo pa poslal na pot v drugo svetovno vojno. Proti njemu so se družno borili tako slovenski, jugoslovanski kot italijanski partizani, je poudaril sekretar. "Enkrat smo namreč skupaj že porazili fašiste. In ne bomo dopustili, da v 21. stoletju njihove slabe kopije relativizirajo zgodovino, ki je povzročila toliko gorja - in ki je bila premagana z napori množic na obeh straneh meje," je sklenil odziv.