Slovenski krovni organizaciji so na sestanku z župani Bovca Valterjem Mlekužem, Kobarida Robertom Kavčičem in Tolmina Urošem Brežanom ter načelnikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem zastopali deželna predsednika Rudi Pavšič in Walter Bandelj oziroma pokrajinska predsednika Luigia Negro in Riccardo Ruttar.

Kar zadeva Slovence na Videmskem, je beseda tekla o širjenju dvo- oziroma večjezičnega šolanja na območju videmske pokrajine, kjer se izvaja zaščitni zakon, saj je to edini način, da se ohranijo krajevna slovenska narečja in se širi znanje knjižnega jezika. O možnosti ustanovitve trojezične šole v Kanalski dolini, kjer je zanimanje za znanje slovenščine veliko, kot je dokazal tudi zadnji praznik slovenske kulture na Trbižu, so predstavniki krovnih organizacij že razpravljali tudi s predstavniki Deželnega šolskega urada, to pa naj bi bila tudi ena izmed točk na zasedanju vladnega omizja v Rimu.

Benečijo pa sicer skrbi predvsem gospodarsko in demografsko stanje. V sedmih občinah Nadiških dolin je na primer po zadnjih podatkih število prebivalcev zdaj enako tistemu iz leta 1507 in je padlo pod 5.600 prebivalcev (približno 12 tisoč manj kot pred sto leti, od sprejetja zaščitnega zakona pa se je število prebivalcev zmanjšalo za 11,8%). K zajezitvi demografskega padca bi lahko prispeval gospodarski razvoj teh krajev. Pri tem pa mora po mnenju udeležencev srečanja ključno vlogo odigrati Dežela Furlanija Julijska krajina, ki mora izdelati primeren načrt za zapostavljena gorata območja, Benečije pa ne sme pozabiti niti Slovenija. S tem v zvezi so spomnili, kako je ta pomagala Beneškim Slovencem po potresu in ocenili, da bi morala matična država podobno občutljivost pokazati tudi zdaj. Za razvoj teh krajev pa bi lahko izkoristili tudi evropska sredstva. Koristno bi bilo, če bi sodelovanje med obmejnimi občinami postalo predmet razprav na zasedanjih delovnih omizij med FJK in Slovenijo, so še ugotavljali v Tolminu.

Posoški župani so glede čezmejnega sodelovanja izpostavili vlogo, ki jo je doslej imela gorska skupnost. Pri snovanju skupnih projektov je namreč eden glavnih problemov iskanje primernega sogovornika, ta ustanova pa je bila doslej ključen operativni partner. Vprašanje je, če bodo lahko njeno vlogo prevzela medobčinska združenja, ki jih ustanavlja deželna reforma krajevnih uprav. Posoški javni upravitelji so tudi ocenili, da bi morala Slovenija podpirati zlasti take projekte, kjer sodelujejo tudi slovenske organizacije v Italiji. S tem v zvezi so tudi povedali, da so pripravljeni na sodelovanje in dialog z vsemi upravitelji, vendar so svojim kolegom v Italiji jasno nakazali, da je pogoj za to spoštovanje Beneških Slovencev. Na Videmskem namreč marsikdo tudi med javnimi upravitelji, in to ne samo v Reziji, še vedno trdi, da krajevna narečja niso slovenska. Širiti je treba zavest o tem, da je biti Slovenec v Benečiji prednost, so poudarili udeleženci srečanja in dejali, da je to tudi naloga krovnih organizacij, srečanja med prebivalci in upravitelji z obeh strani meje pa lahko prav tako prispevajo k odpravljanju nezaupanja in predsodkov in uveljavljajo vzdušje sodelovanja.

Kar zadeva konkretne čezmejne projekte, je bil posebej omenjen predvsem Jezik2, ki bi moral nadgraditi že zaključen strateški projekt Jezik_Lingua, pri katerem so sodelovali tako Slovenci v Italiji kot italijanska skupnost v Sloveniji in v sklopu katerega je med drugim nastal multimedijski muzej v Špetru SMO (Slovensko multimedialno okno). Slovenski krovni organizaciji se zavzemata za to, da bi tako Slovenija kot Italija podprli ta projekt, za katerega pa v zadnjem obdobju, kljub pozitivnim izkušnjam iz preteklosti, ko je bil ocenjen za najboljšega, kaže, da ni več v krogu »favoritov«. V Posočju pa si veliko obetajo predvsem od Poti miru, ki je bila vključena tudi na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine, prošnja za uvrstitev na ta seznam pa naj bi v kratkem postala transnacionalna, saj naj bi se kandidaturi pridružila tudi Italija.

Na srečanju v Tolminu pa so razpravljali tudi o krožni dirki po Italiji. Kolesarska karovana bo v Nadiške doline prišla 20. maja, kar bo, kot so se strinjali sogovorniki, nedvomno edinstvena priložnost za promocijo teh krajev. Pri tem pa bo treba biti pozorni na to, da bo povsod vidno in zabeleženo, da so to kraji, kjer živimo tudi Slovenci, da ne bi to območje izpadlo kot neke vrste »branik italijanstva«.

Več novic na www.primorski.eu