ŠPETER - Živka Persi je pred letom dni prevzela krmilo Zveze slovenskih kulturnih društev. ZSKD združuje 84 društev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, kar je približno 6000 članov posameznikov. Za delovanje krovne zveze skrbijo deželno vodstvo, pokrajinski odbori ter sedem zaposlenih oseb, med uslužbenci in sodelavci. Danes bo v Špetru redni občni zbor. O preteklih in prihajajočih dejavnostih smo se pogovorili s predsednico.

Kot veliko odgovornost. Gre za organizacijsko plat, a tudi za skrb za ljudi, ki so tu v službi. Prav zato smo se v zadnjem letu posvetili preureditvi prostorov na Ul. San Francesco, ki so bili nujno potrebni prenove. Želim si, da bi imeli uslužbenci varno in zdravo delovno okolje. Poleg te spremembe pa smo premislili tudi notranji ustroj zveze: to smo morali narediti zaradi sprememb financiranja, ki jih je določila dežela FJK.

Prav na današnjem občnem zboru boste odobrili nov pravilnik sofinancianja dejavnosti članov in dodeljevanja finančne podpore društvom. Katere so novosti?
Pred reformo, ki jo je uveljavila dežela, je FJK direktno financirala posamezna društva. Po novem pa bo finančna sredstva prejela ZSKD, ki jih bo porazdelila med svoje članice. Novost je tudi to, da so društva letos vložila prošnjo za prispevek preko spleta. Tudi to si štejemo za dosežen cilj. Moram povedati, da gre za to zahvala dobri ekipi, ki dela z veliko vnemo, zadovoljstvom in tudi zelo profesionalno. Letos je tu še ena novost. Po novem naj bi primarne organizacije dobile 80% rednega prispevka takoj in šele kasneje 20%. Vsi smo sicer malo v skrbeh, ker konec aprila še vedno ne vemo, koliko denarja bomo dejansko prejeli. S to težavo se seveda spopadajo vse organizacije. Delovanje primarnih organizacij bo financirano na podlagi točkovanja in objektivnega ter subjektivnega ocenjevanja. Bomo videli, če nam bo to prineslo dodatna sredstva, ali bomo kaj izgubili.

Vsekakor pa mislim, da je pri novem sistemu financiranja tudi nekaj pozitivnega, saj je prav, da se ocenjuje kakovost. Včasih je prav, da se dela manj, ampak bolj kvalitetno. Poleg tega mislim, da je potencial v vseh naših organizacijah ogromen in ga je treba izkoristiti čim boljše in gojiti sodelovanja.

Kaj pa dejavnosti ZSKD? Kako ocenjujete svoj mandat, poleg že omenjenih notranjih premikov?
Na deželni ravni je bilo res veliko dogodkov. Na današnjem občnem zboru bomo med drugim sprejeli med članice še Slovensko kulturno središče iz Kanalske doline. To nam je v velik ponos, ker se trudimo, da bi bile z vsebinskega vidika vsa tri področja pokrajin čim tesneje povezana in bi društva med sabo sodelovala. Zato bo tudi letošnji Slofest v Trstu, dogodki pa bodo tudi v Gorici in Benečiji. Smisel zveze je, da povezuje: ko razna društva sodelujejo, pridejo do rezultatov, do katerih posamezna ne bi prišla.
Lani smo med drugim izdali zbornik ZSKD, vodič po poteh slovenskih kulturnih društev v Italiji.

Bliža se septembrski Slofest. Bi nam razkrili, katere bodo novosti in kako potekajo priprave?
V naslednjem tednu bodo ustanove, ki želijo sodelovati, oddale svoje ideje o svojim prispevkih, tako da nestrpno pričakujemo odzive. Za nekatere vsebine pa že potekajo priprave, kakor je sodelovanje z Razseljenimi in SSG, kjer že pripravljajo novo predstavo. Na Tržaškem se je v sodelovanju z deželnim zborovskim združenjem USCI osnoval tržaški večkulturni zbor, ki bo imel krstni nastop na Slofestu. Letos bi želeli povabiti tudi šole iz Slovenije, da bi gojili čezmejno sodelovanje in zavest, da smo tudi tukaj Slovenci ...

Kaj pa pogajanje z javnimi upravami? Je občinska uprava zagotovila šotor na Borznem trgu?
Na Občini nam zaenkrat zagotavljajo, da bo vse v redu. Od dežele še pričakujemo odgovor glede finančnega prispevka namenjenega izrecno Slofestu.

Podporo pa sta nam zagotovila tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Javni sklad za kulturne dejavnosti. Tako, da nekaj začetnih zagonskih sredstev imamo. Vsekakor pa bo Slofest v vsakem primeru, tudi če ne bomo imeli dovolj sredstev za šotor, ali se bo pojavila težava kje drugje. Slofest bo.

Sta Slofest letos podprli obe krovni organizaciji?
Mislim, da ga bosta. Vem, da se dogovarjata, da bi obe krovni tudi vsebinsko prispevali nekaj svojega. Pričakujemo odgovor.

Pri prejšnjih Slofestih ste v prvi osebi kot predsednica pokrajinskega odbora vodili sestanke, ki jih je bilo ogromno, kot ste nam večkrat zaupali ... Kako je letos?
Kot deželna predsednica moram biti letos prisotna na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, včasih je precej naporno, saj moram temu posvetiti veliko prostega časa, veliko časa pa posvečam tudi birokraciji, tako da mi včasih večkrat zmanjka časa za vsebine. Pri prejšnjih Slofestih je imel v rokah organizacijo pokrajinski odbor, in smo se Slofesta lotili z veliko vnemo, ker je bil to „naš projekt“. Zdaj stvari tečejo bolj gladko, ker je že veliko stvari ustaljenih, vemo, kako bi kaj naredili, uslužbenke veliko naredijo same, nov pokrajinski odbor pa se morda še ni dokončno ustalil …

Kako je z bilanco ZSKD? Ste na zeleni veji?
Že nekaj let imamo primanjkljaj, ki ga v zadnjih letih zmanjšujemo. Dejstvo je, da so se sredstva iz Slovenije zmanjšala. Glede na razpise in projekte, na katere smo se prijavili, pa sem optimistka. Skupno je prihodkov okrog 630.000 evrov na leto, ki jih dobimo od dežele FJK, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in raznih storitev, ki jih nudi zveza.

Med 6000 člani je veliko mladih. Katero vlogo imajo v odborih ZSKD in v odborih društev? Si mladi prevzemajo odgovornosti?
Če so dobro motivirani, si prevzamejo odgovornosti, vendar včasih pogrešam iniciativo, ki bi bila odraz mladih, ki se ne ukvarjajo samo s tradicionalnimi dejavnostmi, ampak s čim novim in svežim, kar bi bilo odraz današnje mlade generacije. Primer dobre prakse in izjema so mladi v Benečiji. Tam se združujejo in povezujejo na osnovi glasbenega udejstvovanja, mladinskih bendov. Pri nas pa je ogromno mladih v zborih in godbah … Nimajo občutka o tem, kar naši skupnosti manjka, čeprav bi imeli ti mladi v društvih ogromno možnosti, da bi delali, kar bi jim bilo v veselje, odborniki in predsedniki bi jih gotovo podprli.

Katero je največje bogastvo ZSKD?
Društva. Društva so tista družbena celica, ki združuje ljudi na teritoriju in ohranja našo tradicijo, jezik in vse kar spada zraven. Ob tem pa je bogastvo dober kader uslužbencev in deželna razsežnost, ki nam daje pogled na celotno narodno skupnost.

Barbara Ferluga

Več novic na www.primorski.eu