TRST - Svet slovenskih organizacij bo jutri v tržaškem Kulturnem domu praznoval 40-letnico delovanja. To bo priložnost za pregled opravljenega dela in hkrati za razmislek o prihodnosti krovne manjšinske organizacije in tudi Slovencev v Italiji. O tem in še o marsičem drugim smo se pogovarjali s predsednikom SSO Walterjem Bandljem.

Zakaj ste za jutrišnjo prireditev izbrali geslo Odraz našega časa?
To je zamisel režiserka slavnostne akademije Jasmin Kovic, ki bo s svojimi očmi skušala ponazoriti dogajanja v teh 40 letih SSO. Zanimivo bo videti, kako mlad človek gleda na to obdobje, v katerem so se zvrstili padec komunizma na Vzhodu, osamosvojitev Slovenije, razni krizni trenutki naše narodne skupnosti, odobritev zaščitnega zakona in še marsikaj.

Mislite, da so vedno aktualna temeljna načelna izhodišča, na katerih se je pred 40 leti rodil SSO?
Bolj kot za načela gre za vrednote, in sicer demokracijo, krščanstvo in slovenstvo. Vse tri so danes zelo aktualne. Kar se je spremenilo, pa je družbeni kontekst. Omenjene vrednote lahko prav tako živimo in uveljavljamo tudi v današnji družbi. Rekel bi, da še toliko bolj, ker so družbene spremembe šle v smer opuščanja vrednot in relativizma.

To se dogaja tudi v naši manjšini?
Naša narodna skupnost temu ni izvzeta, prej nasprotno. Zaradi tega sem prepričan, da bi bilo res zgrešeno, če bi se posvečali svojim dejavnostim in programom, ne da bi črpali iz tega, kar so naši trdni temelji. V tem smislu smo v praznovanje 40.letnice vključili tudi zahvalno sveto mašo, ki je bila v nedeljo v Gorici.

Manjšina »diha« z vsemi prednostmi in protislovji tega prostora, vključno z evropskim. Kakšna prihodnost se nam obeta?
Naši narodni skupnosti se pač obeta tista prihodnost, ki si jo bo znala samostojno in suvereno uresničiti sama.

Mislite, da ji bo to uspelo?
Iz svojega političnega delovanja vem, da je treba izbrati in odločati. Še pred tem je potrebno imeti izdelan pogled vnaprej, ki izhaja iz naših temeljnih vrednot. Dolgoletna izkušnja na področju prosvetnega dela me je naučila, da razpolagamo Slovenci s strukturami in organizacijo, ki ima še precej potenciala. Skratka opremljeni smo na primeren in zadovoljiv način, da si lahko prihodnost določimo sami in je ne prepustimo drugim.

SSO je od začetka zagovarjal samostojno politično in volilno nastopanje Slovencev, kar pomeni tesne vezi s stranko Slovenska skupnost. Mislite, da je ta naveza še vedno aktualna?
Seveda je aktualna in to vedno bolj.

Zakaj pa?
SSk je sicer majhna stranka, vendar je tista, ki je prestala vse politične pretrese, ki so se v zadnjih desetletjih zgodili v Italiji in v naši deželi. Udejstvovanje Slovencev v vsedržavnih strankah je sicer pomembno in hvalevredno, vendar to ni ista stvar.

V čem je razlika?
Stranke se spreminjajo, danes so, jutri jih ni več. Slovenska civilna družba deluje pod okvirom dveh krovnih organizaciji, ki črpajo iz različnih vrednot. Na političnem področju pa je model zbirne stranke Slovencev v Italiji še kako aktualen. Rekel bi, da ga Slovenci sploh nismo še izkoristili v celoti.

Kako gledate na današnjo Slovenijo?
Slovenija je naša matična domovina in zaradi tega jo imam v srcu, pa čeprav živim na tej strani meje. Imeti kot manjšina lastno državo, ki ti stoji ob strani, je velika opora in gotovost. V tem smislu sem zelo zadovoljen za skrb, ki jo do nas izkazuje slovenska država, v prvi vrsti preko Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter generalnega konzulata v Trstu.

Kaj pa pomanjkljivosti v sodelovanju, če seveda obstajajo?
Nekoliko več sodelovanja bi si želel z zunanjim ministrstvom, ki vzdržuje odnose z italijanskimi vladnimi predstavniki in ima zato ključno vlogo pri udejanjanju naše zaščite. Odnos do slovenske narodne skupnosti je, ali vsaj bi moral biti, osnova za dobre odnose med Italijo in Slovenijo.

Kako ocenjujete odnose med SSO in SKGZ?
Odnosi z drugo krovno organizacijo so dobri. Eni in drugi se zavedamo svoje različnosti in v medsebojnem spoštovanju lahko naredimo marsikaj. Dobro je, da krovni organizaciji sodelujeta, saj biti v dveh nikakor ni nujno zlo, temveč spodbuda, da v raznolikosti iščemo in ustvarjamo tisto prihodnost, o kateri sem govoril prej.

Spomladi bodo v Italiji skoraj gotovo volitve. Mislite, da bomo Slovenci spet dobili parlamentarca?
Odvisno bo od volilnega zakona. Če bo ostal tak kot je sedaj, bomo z veliko težavo spet izvolili slovenskega predstavnika. Če pa se volilni zakon spremeni, se nam odpira marsikatera možnost. Med nami se moramo dogovoriti, za kakšno predstavništvo si bomo prizadevali.
Osebno sem zagovornik zagotovljenega predstavništva, ki si ga določimo Slovenci sami.

Kakšne so razmere v SSO. Včasih imamo namreč vtis, da gre za soočenje med »konservativci« in »liberalci«. Gre le za občutek ali pa je res tako?
Za SSO to ni nobena novost. SSO ni nikoli bila vertikalna organizacija, zato je bilo soočenje med različnimi vidiki vedno prisotno. Ali ni to demokracija? Je pa res, da danes potrebujemo določene strukturne spremembe, ki jih je začel uvajati že prejšnji predsednik Drago Štoka. V tem smislu se ne prepoznavam ne v liberalcih in ne v konservativcih, kot jih vi imenujete. In če dovolite dodatek.

Prosim!
Prepoznavam se niti v t.i. hroščih. Gre za to, kar sem povedal že prej. Družbeni kontekst se je spremenil in to terja določene spremembe. Bolj bomo s tem spremembami odlašali, težje bo. To ne pomeni biti konservativen ali liberalen, preprosto je treba upoštevati nove družbene okvire in nove izzive ter iz tega izkoristiti nove možnosti.

In kakšne so te možnosti?
V mislih imam predvsem sodelovanje med sorodnimi ustanovami, kot so tri naše založbe, deželno koordinacijo med Slovensko prosveto in Zvezo slovenske katoliške prosvete in nov odnos do skupnih organizacij. Nekaj smo v tem smislu že naredili.

Kaj pa?
Goriška ZSKP je sprejela videmske članice, kar bi moralo biti nagrajeno. To so zelo zahtevni, a tudi zelo spodbudni izzivi. Ohranjanje “status quo” pomeni umiranje.

Ali ste lahko nekoliko jasnejši?
Ker želim, da bi se članice SSO ohranile in razvile, imam dolžnost, da spodbujam k sodelovanju in povezovanju med članicami. Sicer pa je vsaka članica suverena, ker ima lasten upravni odbor, ki je svoboden, da ponujene predloge in rešitve sprejme ali zavrne, pri tem pa seveda odgovarja v prvi vrsti za prihodnost tiste ustanove oziroma tistega društva.

Se kdaj kesate, da ste postali predsednik SSO?
Ne, saj mi to pomeni veliko čast in seveda odgovornost. Spet bi se vrnil na naše krščanske vrednote, kjer ima velik pomen služba za druge. Kot skavt sem se učil služenja. V prosvetnem delu smo pripravljali dogodke za krajevno skupnost. Tudi pri zborovskem petju je bilo prepevanje namenjeno občinstvu in ne samemu sebi. Isto lahko rečem, da je bilo, ko sem predsedoval sedaj že bivšemu rajonskemu svetu v Podgori.

Kaj pa ko pridejo kakšni grenki trenutki?
Kakšen grenak trenutek seveda pride. To je življenje in to sodi zraven, je del igre in ga je treba sprejeti v športnem duhu.
Sandor Tence

Več novic na www.primorski.eu