Dežela Furlanija-Julijska krajina je dobila urad za slovenski jezik. Njegovo uradno ime je Centralni urad za slovenski jezik, upravljal in koordiniral bo dejavnosti, ki so povezane z rabo slovenščine v javni upravi. Tako piše v členu finančnega zakona, ki ga je predsinočnjim odobril deželni svet z glasovi leve sredine in ob nasprotovanju opozicije. Ta urad si bo prizadeval za izvajanje osmega člena zaščitnega zakona (raba slovenskega jezika v javni upravi). Vodil ga bo načelnik s primerno poklicno usposobljenostjo in jezikovnim znanjem; užival bo organizacijsko samostojnost, za kar bo imel na razpolago tudi ustrezno osebje. Urad se bo posluževal deželnih organizacijskih struktur, pri svojem delu pa se bo naslanjal tudi na servise deželne informacijske družbe Insiel. Med pristojnostmi nove strukture sodi informatska mreža, ki bo namenjena rabi slovenskega jezika v javni upravi. V tem sklopu bo servisirala prevajalce in tolmače ter tudi skrbela za jezikovno izpopolnjevanje osebja, ki v sklopu Dežele in lokalnih uprav vsakodnevno operira v slovenščini.

Zamisel za urad (predlagala ga je deželna vlada ob podpori Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja) se je rodila v paritetnem odboru za slovensko manjšino, ki je predlog posredoval deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju in posvetovalni komisiji za Slovence. Kot nam je povedala predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila sta, poleg seveda splošne koristi, k ustanovitvi urada botrovala dva dejavnika: nereden in zamudni dotok državnih prispevkov za rabo slovenščine v javnih upravah ter njihova nerednost pri vlaganju prošenj za te prispevke. Predsednica kot primer navaja Občino Gorica, ki je redno vlagala prošnje za prispevke, ter na nasprotni strani Občino Trst, ki tega žal ni delala. Zaradi spleta okoliščin se je denar, ki ga je Rim na osnovi zaščitnega zakona namenjal občinam, pokrajinam, zdravstvenih ustanovam itd., - tudi zaradi nemarnosti javnih upraviteljev - večkrat vračal v državne blagajne. Ostal je skratka neizkoriščen, za kar so bili ponekod primorani zapreti t.i. slovenska okenca ter se hkrati odpovedati doprinosu prevajalcev in tolmačev.

Paritetni odbor je prosil oba slovenska deželna svetnika, da spremljata prilagoditev deželne normative novi obliki financiranja rabe slovenščine v javni upravi v okviru finančnega zakona. Dosedanja deželna normativa je namreč predvidevala dodelitev prispevkov za projektno dejavnost, ki je epizodična in ne garantira sistemske ureditve,« podčrtuje Dobrilova. Paritetnemu odboru in slovenski manjšini je s tem v zvezi priskočil na pomoč državni in deželni zakonodajalec, ki je pred kratkim poenotil in hkrati poenostavil dodeljevanje javnih prispevkov iz zaščitnega zakona.

V paritetnem odboru polagajo velika upanja na informatsko (spletno) mrežo, ki bo glede slovenščine povezovala vse zainteresirane javne uprave ter servisne ustanove. Nenazadnje se bo novi urad, dodaja predsednica Dobrilova, ukvarjal tudi s strokovnim izrazoslovjem v slovenščini, spodbujal bo tudi izmenjavo mnenj in nasvetov med jezikoslovci in javnimi upravitelji. Skratka dragocena pridobitev za vse.

S.T.