Po koncu del se bo tja preselila slovenska Narodna in študijska knjižnica - Feiglova knjižnica, ki danes še domuje v KB centru. V primerjavi z današnjo lokacijo bo za 30-40 odstotkov več prostora, namenjenega knjigam. Te bodo v veliki meri razvrščene po policah in bo do njih prost dostop. Waltritscheve arhitektonske rešitve, ki so v kontinuiteti z urbanistično vizijo Maksa Fabianija, pa bodo iz knjižnice naredile predvsem odprt, fleksibilen in privlačen prostor, ki bo »komuniciral« z osrednjo mestno ulico in bo dal izredno vidljivost dejavnostim v slovenski knjižnici. Ta bo tako še udarneje stopila v korak s knjižnicami enaindvajsetega stoletja, ki so kraj socializacije ter izmenjav in pretoka znanja. Čeprav je bila sinočnja predstavitev namenjena vpogledu v načrt in Waltritscheve izbire, pa je do izraza prišlo pričakovanje, da bo predmet podobnega soočenja tudi vsebina obnovljenega pritličja.

Na povabilo Livia Semoliča, koordinatorja delovne skupine, ki spremlja oživljanje Trgovskega doma, so se odzvali vodilni predstavniki organizacij in ustanov - t.i. nosilcev interesov z vodstvom Narodne in študijske knjižnice na čelu. »Naša želja je, da bodo obnovljeni prostori postali središče vseh goriških Slovencev. Čim bolj očarljivo in funkcionalno središče. Zato bo vsakdo izmed prisotnih imel v prihodnjih tednih možnost, da s pripombami, predlogi in sugestijami prispeva k oblikovanju dokončnega načrta,« je uvedel Semolič.

»Kot arhitekt se zavedam, da je Trgovski dom najbolj pomembna stavba v Gorici, ob kateri smo se neštetokrat sprehajali, a smo jo ignorirali, ker je bila vedno zaprta, neprivlačna. Sodi v najbolj plodovito obdobje Maksa Fabianija, vsem njegovim palačam iz tega časa pa je skupno pritličje, ki vzpostavlja komunikacijo med notranjimi prostori in ulico. Kakor da se dogajanje v notranjščini, dogaja na ulici oz. da je ulica speljana tudi skozi notranjščino,« je svojo razlago začel Waltritsch. Sredstvo komunikacije so velika okna in vogalni vhod, zaradi katerih bo imela dejavnost v knjižnici izredno vidljivost, kakršne nima nobena druga kulturna dejavnost v mestu. »Zato je obnova teh prostorov velika priložnost in odgovornost,« je dejal arhitekt in poudaril, da prenova vogala mora biti nadaljevanje že obnovljenega pritličja, ki gleda na Korzo, »ker bosta oba dela povezana, že obnovljeni del pa bo bolje izkoriščen«. S tem v zvezi je povedal, da bodo v pritličju nameščene zložljive mizice za potrebe čitalnice, ki jih bo mogoče odstraniti, ko bo v dvorani predavanje. Mizice bodo tudi na podestu, h katerim bodo uporabniki prisedli na dolgi klopi. Po načrtu pa bo oba dela polnadstropja povezal mostič, ki bo v arhitektovi viziji po straneh obložen s steklom. V vogalu bodo visoke knjižne police speljane vzdolž vseh sten in prilagojene oknom. Glavni vhod bo ostal tam, kjer si ga je želel Fabiani. Gostje knjižnice se bodo po vstopu znašli v odprtem prostoru, primerljivem trgu, sredi katerega bo pult z osebjem knjižnice. V levo bo udoben kraj za prebiranje časopisov in revij, v desno pa otroški oddelek - »ena izmed najbolj pomembnih dejavnosti v knjižnici« -, ki ga bo mogoče ograditi. Na prehodu v otroški oddelek, ki bo za 80 centimetrov privzdignjen, bo kotiček za prirejanje kratkih razlag ali predstavitev. V bližini bo tudi široko stopnišče, ki bo vodilo na podest in ga bodo uporabniki knjižnice lahko »kolonizirali« oz. ob dogodkih na njem posedali. »Zaradi oken bo prostor svetel, zračen. Udoben bo in vabljiv. To bo kraj dobrega počutja,« je naglasil arhitekt, ki je prišel na dan tudi z idejo, da bi na eni izmed sten uredili galerijo fotografij goriških osebnosti. Krožni element, ki bo »preluknjal« podest in omogočil pogled na obokani strop, se bo idealno navezal na krožni stolp, s katerim je Fabiani okronal vogal palače, v polnadstropju pa bo še dodatna študijska soba. Iz sinočnje predstavitve je izstopal še podatek, da si bosta Feiglova in državna knjižnica - ta gospodari v delu Trgovskega doma v Petrarcovi ulici - izmenjali nekatere kletne prostore, kar bo slovenski knjižnici omogočilo, da oživi sokolsko dvorano in tam uredi prostore, kjer bo mladina ustvarjala in prikazovala rezultat svoje ustvarjalnosti.

Po Waltritschevi predstavitvi, ki jo je z nekaj vsebinskimi poudarki dopolnila Luisa Gergolet, koordinatorka v Feiglovi knjižnici, je v razpravi izstopala ugotovitev Aleša Doktoriča, predsednika Kinoateljeja: »Slovenci smo bili navajeni delati v nekih nadzemskih katakombah, v zaprtih prostorih, za zaprtimi vrati. Tu pa bo vsa naša dejavnost pod očmi javnosti. To bo pomemben, nov trenutek za našo skupnost v mestu.« (ide)