TRST - V ponedeljek bo za Slovensko deželno gospodarsko združenje intenziven dan. V celoti so ga namenili sklepni v nizu pobud za obeleženje 70-letnice SDGZ. Za to priložnost bo častni gost Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, ki se bo v Trstu mudil praktično ves dan. Na pobudo SDGZ se bo srečal s podpredsednikom deželnega odbora in odbornikom za proizvodne dejavnosti, turizem in kooperacijo Sergiom Bolzonellom, sestal pa se bo tudi z vodstvom SDGZ in bo obiskal obe obrtni coni, zgoniško in dolinsko. Ob 18. uri bo minister posegel v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice, kjer bo potekala okrogla miza z naslovom Tako daleč, tako blizu: Središče ali periferija? Na okrogli mizi bodo sodelovali še Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Antonio Paoletti, predsednik deželne trgovinske zbornice FJK, Alessandro Vescovini, izvršni direktor grupe SBE, svoje prispevke pa bodo podale tudi poslanka Tamara Blažina ter evropski poslanki Isabella De Monte in Tanja Fajon.

O ponedeljkovem srečanju in bilanci dosedanjih pobud smo se pogovorili z direktorjem SDGZ .
Praznujete tudi tokrat z delovnim srečanjem.
Obletnico našega združenja smo, kot je znano, želeli obeležiti na tak način, hoteli smo poudarek na vsebinah, bolj kot na prireditvah, ki jih v življenju naše skupnosti ne manjka. Bolj pogrešamo konkretnih razprav o gospodarstvu in aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečujemo. Postavili smo si cilj, da za proslavitev sedemdesletnice z nizom srečanj opozorimo na pomen gospodarstva v naši skupnosti. Imeli smo tri tematska srečanja. To so bile priložnosti - taka bo tudi v ponedeljek - da se malo zamislimo o skupnih strategijah v gospodarstvu.
Kakšne so ocene doslej izpeljanih pobud?
Zelo pozitivne. Bodisi kar zadeva udeležbo kot tudi vsebinskega doprinosa na teh srečanjih. Glavna, ponedeljkova pobuda pa je osredotočena na sodelovanje slovenskega ministra za gospodarstvo, kar je za nas velikega pomena: SDGZ je imelo v gosteh veliko pomembnih osebnosti, a prvič imamo tu referenčnega ministra za naš resor. Pomenljivo je je, da bo naša osrednja prireditev prav v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice, kjer so slovenski gospodarstveniki ustanovili naše združenje 24. novembra 1946.
Slovenskega ministra ste pravzaprav angažirali za ves dan.
Tako je. Zdi se nam pomembno, da smo pri tem kot SDGZ posrednik institucionalnega stika med ministrom in resornim deželnim odbornikom. Tu je pomembna naša čezmejna dimenzija, ki je nedvomno prednost SDGZ pred drugimi stanovskimi organizacijami v deželi. Želimo, da se ve, da smo s to našo čezmejnostjo in bogatimi izkušnjami lahko tudi v pomoč drugim organizacijam v tej deželi. Zaradi te naše vloge smo tudi postali povsem enakopraven in spoštovan akter na tem območju. Izkušnje imamo pri številnih čezmejnih projektih, že dolgo pa vzdržujemo tudi privilegiran odnos z vsemi resornimi dejavniki v Sloveniji. To je naša dodana vrednost in konkurenčna prednost, gojiti jo moramo tudi v korist naših članov, sploh pa za krepitev sodelovanja med našo deželo in Slovenijo. Ministrova prisotnost je tudi zelo pomembna zato, da spozna našo gospodarsko realnost.
Tema napovedane okrogle mize govori o bližinah in daljavah, centru ali periferiji. Kje smo?
Smo v geografskem centru razširjene Evrope, dejansko pa, zaradi serije razlogov obstaja občutek, da smo periferija. To smo bili dolgo v preteklosti in tega se še nismo znebili. Še vedno ne znamo izkoristiti naravnih danosti, ki jih nudi ta prostor.
Misliš na srednjo Evropo?
Mislim na območje, ki ga poznamo pod nazivom Alpe-Jadran. Gre za širše območje severnega Jadrana z vsemi državami, ki interesno gravitirajo nanj. Tu niso bili ustvarjeni pogoji za koriščenje prednosti, ki jih prinaša ta specifika. Delamo sicer čezmejne programe, Italija - Slovenija, Italija - Avstrija, Italija - Hrvaška, skupna vizija tega prostora pa se ni uveljavila. Včasih je bilo veliko govora o regiji Alpe Jadran, še za časa Illyja, a zamisel ni nikoli dobila konkretnejših obrisov. In vendar so tu velike možnosti v številnih sektorjih, denimo v logistiki, pristaniščih, turizmu, ta prostor ima neko svojo veljavo in misliti bi bilo treba na sinergije, ki se v njem lahko ustvarijo.
Je takšna vizija sodelovanja z neposrednim zaledjem lahko zanimiva v času globalizacije?
Mislim, da je treba iskati sinergije v tem in širšem prostoru, kar ne pomeni odmisliti globalnih dimenzij gospodarstva. Da se razumemo, mi delamo v tukajšnjih razmerah, ampak to, kar delajo, denimo, na Kitajskem, bo še kako vplivalo na to, ali bomo v tem prostoru gospodarsko preživeli in uspevali. Konkurenčni bomo, če bomo znali ustvarjati sinergije najprej v tem prostoru. Gospodarsko se lahko utrjuješ v širšem prostoru, kjer imaš neke podobne izkušnje, sorodne interese in te povezuje sorodna zgodovinska in kulturna izkušnja. Vsekakor smo glede tega dobili veliko stimulativnih idej že na treh srečanjih, ki smo jih priredili doslej.
Kot SDGZ ste ste imeli tudi srečanje z osrednjimi manjšinskimi ustanovami in organizacijami. Se ti ne zdi, da potrebuje naša skupnost v celoti nek strateški razmislek o tem, kaj lahko naredimo za naš gospodarski razvoj?
Seveda smo kot SDGZ del te skupnosti in je za nas primarnega pomena, skrajni čas je, da se glede tega naredi korak naprej. Srečanje je bilo zelo koristno in produktivno. Kot manjšina se ne smemo sprijazniti s tem, da zgolj životarimo, ne glede na takšne ali drugačne krize. To ni samo problem SDGZ, temveč je temeljno vprašanje za vso manjšino. To je bila glavna tema tega srečanja. Razumeti moramo, kje bomo kot manjšina čez pet, deset in več let, imeti moramo neke smeri razvoja. Najti moramo odgovor na vprašanje, kaj lahko naredimo srednjeročno in dolgoročno. Gledati moramo naprej in ne nazaj.
In kaj lahko naredimo?
Ni vse odvisno od nas, vendar marsikaj kot manjšina lahko naredimo sami. Veliko bo odvisno od tega ali bomo sposobni nekega skupnega dela, če bomo znali dati na stran razne partikularizme, zato da ustvarimo neko vizijo prihodnosti, to je za prihodnost manjšine bistveno.
Za ta vprašanja je bil svoj čas zadolžen Gospodarski forum manjšine.
Ta forum ni zaživel, ker nihče ni hotel narediti koraka nazaj od svojega, da privilegiramo skupno. Tega se moramo zavedati. Gospodarski forum, ali naj se imenuje kakor hoče, mora biti skupek vseh gospodarskih dejavnikov, s katerimi razpolaga manjšina, plus civilna družba, to se pravi krovne organizacije. Tam je prostor za obravnavo razvojne problematike na višjem nivoju in to bi morala biti glavna stvar. Gospodarski forum je bil rezultat famozne Programske konference, ki je v glavnem ostala na papirju. To se pravi, da je treba samo uresničiti to, kar je bilo že dogovorjeno.
Si glede tega z ozirom na izkušnje optimist?
Moram biti optimist! Pogosto govorimo o tem, da smo na razpotju. Ampak tukaj smo zares na pravem razpotju. Smo v fazi epohalnih sprememb,ki jih doživlja tudi manjšina. Moramo biti sposobni si na novo zamisliti naše prioritete, da se ohranimo kot živa skupnost. Razvoj gospodarstva z ustvarjanjem delovnih mest v slovenskem okolju je za življenje in razvoj manjšine življenjskega pomena. Rekel bom, kot je bilo povedano na tistem srečanju: tako kot pravijo Katalonci, gospodarska uspešnost mora biti sestavni del naše identitete.

Dušan Udovič

Več novic na www.primorski.eu