Pravi generator zveze in vseh njenih aktivnosti je njen ravnatelj Renzo Mattelig, ki je iz svojega čedajskega urada stalno povezan z več celinami in državami, kjer tradicionalno delujejo posebno društva beneških izseljencev. Mattelig je tudi tisti, ki slovenske organizacije in našo javnost nasploh, pa tudi pristojne deželne oblasti opozarja na problematiko, ki je (pre)pogosto odrinjena na rob interesov politike in družbe. Ne zamudi priložnosti, da ne bi opozoril, kako je veliko Benečanov razseljenih že po Furlaniji in Vidmu, a zanje norme zaščitnega zakona ne veljajo.

»O tem vprašanju najbolj zgovorno pričajo številke. Kakih sto milijonov ljudi je po svetu tako ali drugače vezanih na Italijo. Od teh je približno tri milijone vezanih na našo deželo, kar zadeva Slovence videmske pokrajine in druge slovenske izseljence naše dežele pa gredo številke v nekaj deset tisoč. Govorimo o zgodovinskih izseljencih in njihovih potomcih. To pa je neko pomemebno premoženje, ki ga ne gre odpisati in zanemariti.«

Matteligu se kar pogosto dogaja, da ga iz evropskih in prekooceanskih držav obiščejo mlajši ljudje, ki slovenskega morda le še kaj malega razumejo, a vseeno iščejo stike s svojo pradomovino. »Hočejo vedeti, od kod so prišli njihovi predniki, želijo si ogledati Staro Goro, ki je za Benečane nekakšen simbol. Kot vemo, je identiteta ljudi večplastna in tudi za mlajše, ki so rojeni v tujini, slovenski izvor nekaj pomeni. Govorimo že o drugi in tretji generaciji, s katero ohranjamo in razvijamo stike. Na našo zvezo se ljudje obračajo za najrazličnejše informacije, želijo povezave. Kaj več tudi ne moremo nuditi, za to bi potrebovali veliko več sredstev in želeli bi, da bi bilo pri pristojnih oblasteh za tovrstno problematiko več zanimanja.«

Na posvetu, ki ga je deželna uprava sklicala lanskega oktobra, je bil govor o tem, da izseljevanje doživlja generacijske spremembe in prelomen trenutek. Pojavljajo se nove potrebe, poleg tega pa se je treba soočati s posledicami gospodarske krize, ki v Italiji in naši deželi spodbuja mlade generacije, da za zaposlitev in življenje iščejo priložnosti v tujini.

»Pojav dobiva množične razsežnosti,« pove ravnatelj zveze, »samo v zadnjem letu se je za iskanje dela v tujini iz naše dežele izselilo pet tisoč mladih. To velja še zlasti za gospodarsko nerazvita gorata območja, v katera sodijo tudi obmejni kraji videmske pokrajine. Tu ne govorimo o študentih, ki bi se po izkušnji na tujem vračali, gre za izseljence v pravem pomenu besede. Seveda bi radi videli, da bi se mladi s pridobljenimi izkušnjami prej ali slej vrnili domov, toda realnost tega ne dopušča,« ugotavlja Mattelig.

V tekočem letu je najzahtevnejša naloga zveze Slovenci po svetu sklic občnega zbora, ki se ga bodo, tako kot narekuje statut, udeležili predstavniki društev iz evropskih držav in drugih celin. To bo velik zalogaj organizacijske in finančne narave. »Ob občnem zboru pa bo posvet, na katerem bodo predstavljene skupnosti Slovencev po svetu, a teh je danes veliko več, kot je Slovencev v Beneški Sloveniji. Ob tej priložnosti pa bodo predstavljeni tudi rezultati raziskave, ki jo vodi zveza s finančnim prispevkom Dežele FJK in katere namen je zbrati in ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino izseljenstva iz Benečije,« napoveduje Renzo Mattelig.

Kot poudarja ravnatelj, bo zveza poleg tega tudi v letošnjem letu nadaljevala z rednim delom informiranja in pomoči izseljencem v okviru svojih možnosti. Redno bo izhajalo glasilo Emigrant, vzdrževali pa bodo tudi spletni portal, za katerega je v načrtu obogatitev. Kar zadeva društva v tujini bo posebna skrb namenjena mladim generacijam, ki marsikje zavzeto nadaljujejo z delom svojih staršev in dedov. Obenem bo zveza v deželnem okviru, tako kot sicer vsa leta doslej, vzdrževala stike in sodelovanje z drugimi sorodnimi ustanovami, ostala bo tudi aktivna pri vsedržavnih pobudah, ki zadevajo problematiko izseljeništva.

»Tako kot doslej bomo še naprej stali ob strani vsem, ki bodo zaprosili za našo pomoč, pa naj gre za reševanje birokratskih postopkov, vračanja v domače kraje ali nudenja informacij tistim, ki se danes, žal, v sicer drugačnih zgodovinskih okoliščinah, še vedno izseljujejo. To je neskončna zgodba, ki sodi v našo tradicijo, je sestavni del življenja naših ljudi. Izseljenci ostajajo sestavni del naše družbene stvarnosti, ne moremo se spomniti nanje samo ob Dnevu emigranta. Upam, da bodo ne le na našo, temveč tudi na pozornost pristojnih oblasti lahko računali tudi v prihodje,« je prepričan ravnatelj zveze Slovenci po svetu.

Več novic na www.primorski.eu