Na Odseku za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice, ki deluje v tretjem nadstropju stavbe v Ul. Montecchi pri Sv. Jakobu, sta od septembra dejavna nova sodelavca. Gre za zgodovinarja Gorazda Bajca in Štefana Čoka, ki skupaj s knjižničarko Martino Humar sestavljata ekipo z nalogo urediti in potem dodatno krepiti arhivsko gradivo, pa tudi razvijati raziskovalno dejavnost. To spada v širši načrt krepitve tako NŠK kot tudi Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki že slabo leto dni tesno sodelujeta, saj imata istega koordinatorja, to sodelovanje pa se je doslej obrestovalo. Tako izhaja iz pogovora s predsednico upravnega odbora NŠK Martino Strain in ravnateljem Slorija Devanom Jagodicem, ki je obenem tudi vršilec dolžnosti ravnatelja NŠK.
Na zadnjem občnem zboru knjižnice so si zadali določene smernice, pravi Martina Strain: »V prvi vrsti smo uokvirili naše delovanje s sodelovanjem s Slorijem, ker smo želeli s tem okrepiti NŠK. Ne gre samo za krčenje stroškov ali opravljanje dvojnih služb, bistvo našega sodelovanja je vzajemna okrepitev obeh ustanov.« Ustanovi imata razvojni načrt, v okviru katerega je predvideno skupno bivanje v Narodnem domu pri Sv. Ivanu, dalje okrepitev in nova postavitev Odseka za zgodovino, pa tudi načrti, ki zadevajo knjižnico tako na osrednjem sedežu v Ul. sv. Frančiška kot na oddelku za mlade bralce v Ul. Filzi. »Naš prvi in zadnji cilj je Narodni dom v Ul. Filzi, tudi kar se tega tiče imamo vizijo, medtem pa si prizadevamo za pridobitev Trgovskega doma v Gorici, kjer so stvari že tako postavljene, da celo gradimo sodelovanje z že obstoječimi knjižnicami in razmišljamo o nadaljnjih programih, in seveda Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kjer imamo razvojni načrt, ki cilja na višješolsko dijaško skupnost, ki je prisotna pri Sv. Ivanu,« pravi Strainova.
Razvojni načrt, ki mu sledi mešana skupina predstavnikov Slorija in NŠK, predpostavlja nastanek študijskega, raziskovalnega in širše kulturnega središča v svetoivanskem Narodnem domu, ki naj bo prvenstveno namenjen mlajšim uporabnikom, še zlasti populaciji višjih srednjih šol, ki delujejo v tem tržaškem predmestju. Njim bo namenjena večja večnamenska dvorana oz. avditorij za zborovanja, večja predavanja in druga srečanja, tam nameravajo urediti izpostavo knjižnice, ki bo namenjena izključno višješolski populaciji (kar pomeni, da osrednji sedež NŠK ostaja v mestnem središču). K Sv. Ivanu nameravajo tudi preseliti sedež Slorija in Odsek za zgodovino in etnografijo pri NŠK, tako da bi tam nastalo trdo jedro prisotnosti, poudarja Jagodic. Tako potekajo stalni stiki s predstavniki glavne direkcije za finance, premoženje in programiranje Dežele FJK, ki bodo poskrbeli za pripravo obnovitvenega načrta, prav tako se okoli tega projekta spodbuja širše soglasje: »Pred kratkim smo glede tega imeli sestanek z obema krovnima organizacijama in predsednico paritetnega odbora, na katerem smo se nekako uskladili, v minulih dneh smo imeli tudi prve stike z ravnatelji višjih srednjih šol, tako da smo opredelili njihove potrebe. Glede na te potrebe in pričakovanja bomo skušali najti tako rešitev, ki bo primerna in zadovoljiva tudi zanje. Poudaril bi, da je naš namen se v kratkem srečati z novim vodstvom ŠZ Bor, ki ima tudi svoje načrte glede obnovitve Stadiona 1. maja, da se nekako v prvi vrsti vzajemno informiramo glede vsebin teh projektov in da ponudimo infrastrukturo in storitve, ki si bodo med seboj komplementarne in katerih primarna ciljna skupina je vsekakor šolska populacija,« pravi Jagodic.
Kot že rečeno, je del tega skupnega načrta tudi okrepitev Odseka za zgodovino NŠK s prihodom dveh novih sodelavcev. Do tega je prišlo, potem ko je upravni odbor knjižnice spoznal potrebo po kompetentni strokovni komisiji. Nastal je tako znanstveni svet, ki je poleti izdelal načrt delovanja odseka in med drugim ugotovil potrebo po določenih strokovnih profilih, točneje po profilu koordinatorja arhivskih in raziskovalnih dejavnosti ter po profilu sodelavca, na podlagi razpisa pa sta bila za omenjeni mesti izbrana zgodovinar Gorazd Bajc kot koordinator in njegov stanovski kolega Štefan Čok kot pomočnik. Skupaj s knjižničarko Martino Humar sestavljajo ekipo, ki bo imela tri naloge: najprej bo poskrbela za dokončno ureditev in popis gradiva v arhivu in čim bolj olajšala dostop obiskovalcev do tega gradiva. Po drugi strani bo morala uresničiti željo, da se ta prostor v čim večji meri odpira navzven ter naveže stik s teritorijem in vsemi glavnimi sogovorniki - arhivskimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami in akademskim svetom, kar naj pripomore k čim večjemu ugledu ustanove. Tretja naloga pa je po Jagodičevih besedah oživitev raziskovalnega dela, pri čemer bo primarna skrb pridobivanje in prijavljanje raziskovalnih projektov. Razpis je zaenkrat predvideval začasno zaposlitev sodelavcev, ki sta za zdaj prisotna za šest mesecev s polovičnim delovnim urnikom, a ravno z namenom, da nova skupina oblikuje tako kratkoročne kot tudi srednje in dolgoročne cilje, ker je namen vodstva NŠK vpeljati razvojno politiko odseka za zgodovino.
Kot že rečeno, se vse to dogaja v okviru širšega sodelovanja med NŠK in Slorijem, ki se je začelo pred slabim letom dni. Februarja prihodnje leto bodo podali obračun, že zdaj pa se nagibajo k pozitivni oceni, saj se je v tem obdobju pokazalo, da s skupnimi močmi ustanovi nekaj zmoreta. Tu so za Martino Strain važne tri stvari: »Prvič, da vsaka posamezna ustanova nekaj od tega odnese, bodisi kar se tiče novega znanja, novih izkušenj, mogoče tudi kake ekonomije. Drugič, da obe ustanovi skupaj vzajemno imata neko obogatitev od tega in tretjič, da javnost od tega nekaj ima. Jaz mislim, da če po teh kriterijih analiziramo delo, ki smo ga skupaj opravili, zadostujemo vsem omenjenim kriterijem.« Sodelovanje je za predsednico NŠK tudi »motivacija, da se dobijo tudi nove oblike in pobude, da se to sodelovanje okrepi in ovrednoti,« kar potrjuje tudi Jagodic, po čigar besedah je sodelovanje zelo operativno: poleg velikih projektov so tudi razni dogodki in prireditve, ki jih skupaj načrtujejo (npr. na nedavnem Slofestu), skupaj prijavljajo projekte, ki temeljijo na skupnih vsebinah. Tako je kar nekaj stičnih točk bodisi pri večjih razvojnih projektih kot tudi na ravni vsakdanje operative: »Opažamo, da sta si ti dve ustanovi v marsičem komplementarni in da skupaj res lahko ustvarita neko dodano vrednost. To ni čista banalnost ali sintagma, ampak realnost, drugače se na tako pot sploh ne bi podali,« zaključuje Jagodic.

Več novic na www.primorski.eu