Ko je v četrtek zvečer na borjač Kraške hiše začel padati mrak, je bilo med res številnim zbranim občinstvom začutiti objem domačnosti in vnetega pričakovanja jubilejne Kraške ohceti. Odprtje razstave skupine Gmajna, ki jo je je priredila Zadruga Naš Kras, namreč izčrpno povzema vneto odštevanje dni do enega izmed najbolj priljubljenih oziroma razpoznavnih prireditev naših krajev.

»Kraševci dobro vemo, da je naša gmajna bogata z mnogoterimi lepimi, zanimivimi in raznolikimi naravnimi posebnostmi. No in podobno je tudi v tej umetniški skupini. Šest Kraševcev, ki so zelo raznoliki, tako v kreativnem izražanju kot pri uporabi materialov. Vsi pa zajemajo navdih iz naše domače kraške zemlje, običajev in ljudi. So torej pristni in obenem inovativni,« je nazorno predstavila razstavljalce Vesna Guštin. Povedala je obenem, da njihova dela pojmuje med drugim kot poklon Kraški ohceti in Kraški hiši, saj sta jim v teku let posredovali bogato bero namigov, zamisli in spodbud.

Ob pogledu na grafike kraških noš Marka Lupinca so misli marsikaterega obiskovalca verjetno bežale na slovesni repenski nedeljski sprevod veselo razpoložene množice, ki proslavlja zaljubljeni par na poročni dan. Po mnenju openskega umetnika noše namreč izžarevajo poseben čar in imajo tako moč, da človeku v hipu olepšajo dan. Sorodno sporočilnost obelodanjajo figure na graviranem steklu njegovega sovaščana in prijatelja Robija Goruppija. V steklenih odtenkih se zrcalita osebni pogled in kreativna nadarjenost.

Openka Beti Starc se rada preizkuša v različnih tehnikah. Iznajdljivo in nepredvidljivo kot burja prehaja iz glinenih skulptur v barvanje svilenih rut. Na razstavi, ki želi spontano odsevati avtentično dušo Krasa, ni zmanjkal niti ključni sestavni del tukajšnje krajine: kamen. Saško Ferluga, ki je ravno tako doma z Opčin, je ostal zvest kamnarski tradiciji. V pravcatem poigravanju s kamenčki oblikuje nakit in obeske s čisto svojstvenim pečatom. Predanost temu elementu odražajo tudi izdelki kamnoseka Jerneja Bortolata iz Pliskovice, ki s Tjašo Škapin potrjuje čezmejni značaj skupine Gmajna. Modna oblikovalka iz Kozine je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu s svojimi kreacijami zastopala slovensko modo. Na njenih ženskih oblekah se pogosto pojavljajo običajni kraški motivi.

Dragocenost četrtkovega dogodka je poudaril sam predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus. Slednji je občuteno povzel, da z velikim navdušenjem podpira prepletanje med umetnostjo in domačim gospodarstvom. Sladek priokus odprtju razstave so namreč dodali Aleksander Podobnik s svojim medom in vinogradniki Društva Prosekar s pokušnjo rujne kapljice. Pomen obujanja starodavnega načina pridelave te penine je izpostavil predsednik Aleksij Štoka: »Prosekar želi biti kot Kraška ohcet: vrtišče okoli katerega se razvijajo mnoge aktivnosti. V preteklosti so ga točili zlasti ob pomembnejših priložnostih, kot so bile birme, krsti in poroke. Vsa ta dediščina za las ni padla v pozabo.«

Večplastnost pa tudi radoživost naše skupne dediščine so s prisrčnim nastopom pričarali člani glasbene skupine Naši fantje iz sežanskega kulturnega društva Kraški šopek.