Podjetniki in podjetništvov prihodnjih 20 letih

Uveljavljeni menedžer lahko postaneš le nekje daleč od zakotnega Trsta ali Gorice, v kakem priložnosti polnem velemestu? Poklicne poti Fabrizia Polojaza, Lea Oblaka, Mitja Petelina in Erika Zobca nakazujejo, da to ne drži povsem. Kot je v kinodvorani Kinemax v teku prvega dela sobotnega Laboratorija bodočnosti Zsšdi dejal voditelj srečanja Evgen Ban, so njihove zgodbe pomenljivo povezane s slovensko manjšino v Italiji. »Odraščali so tukaj, se tukaj šolali in tu obiskovali iste univerze, ki jih obiskujete ali boste obiskovali tudi vi,« je nagovoril mlade udeležence laboratorija. Tukaj se torej, da uspeti. Svetovni trg se poslužuje storitev naših podjetij.

Seveda, brez dinamičnosti in aktivnega angažiranja ne gre. Predavatelji so si bili edini, da je treba tudi znati prijeti kovček v roke in oditi za svojimi sanjami v tujino. »Svet je odprt. Oditi ne pomeni se nikoli več ne vrniti,« je poudaril Fabrizio Polojaz. Po njegovem mnenju ne bomo nič manj Slovenci, če bomo svojo poklicno pot znali iskati tudi daleč od doma: »Večno ne boste mladi, zato začnite čim prej. Do 30. leta postavite temelje svoje poslovne poti, nato pa jo nadgrajujte.« Polojaz je te temelje postavil na področju kavne industrije. Družinsko podjetje, ki se je ukvarjalo z izvozom in uvozom kave kot surovine, je preusmeril v sektor praženja kave. Podjetje Primo Aroma s svojimi izdelki trguje v različnih državah, od Skandinavskega polotoka do Sredozemlja, od Čileja do Koreje. Trst torej ni prekinil svoje uspešne dve stoletji dolge tradicije na področju kave.

Svet dela postaja vedno bolj hiter in globalen. Mitja Petelin, vodja visoko tehnološko usmerjenega podjetja Infordata meni, da je nujno treba biti ambiciozni. Neprestano si je treba postavljati nove izzive. Imeti moramo tako kratkoročne kot daljnoročne načrte. Podjetje s sedežem na Opčinah se mdr. ukvarja z rešitvami za logistiko, varnostjo in upravljanjem uslužbencev. S tehnološkimi izumi in izdelki (t.i. card technology) pomagajo strankam, da izboljšajo svoje storitve. Ponašajo se lahko z zavidljim projektom izdelave programske opreme za izpeljavo kontrolnih servisov pred tekmami na Juventus stadiumu v Turinu.

Inovativnost in vlaganje v visoko tehnologijo predstavljata zmagovito formulo tudi v »staromodnih panogah«, kot je težka industrija. To je dokazal Erik Zobec, eden izmed vodilnih menedžerjev rastočega mednarodnega podjetja proizvajanja betona in drugih gradbenih mas Seven refractories: »Kupce imamo po celem svetu, največji odjemalci so jeklarne. Polovico našega tržišča sestavlja Rusija, ostala polovica pa je razpršena od Evrope do Indije in še dlje.« Obenem je Zobec opozoril na pomen razvijanja okolju prijazne politike. V to smer se giblje obrat s sedežem v Divači, ki udejanja najsodobnejše trende na tem področju.

Povsem nujna je zelo dobra strokovna pripravljenost. Kot je povedal Leo Oblak, predsednik upravnega odbora in izvršni direktor največje slovenske radijske mreže Infonet media, nam Američani ponujajo sledeče vodilo: »Najprej se dobro pripravi, stvari se nauči, in šele potem lahko improviziraš.« Mreža Infonet media je kupila več postaj, jih med seboj povezala in tako izboljšala njihovo poslovanje in poslušanost. V lasti imajo več postaj v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Med njimi je tudi priljubljeni Radio 1. Oblak že dolgo let živi v slovenski prestolnici. Prepričan je, da v Trstu vlada večja iskrenost in pristnost kot v Ljubljani, kjer včasih prevlada v njem »občutek, da ima opravka z gojiščem morskih psov.« Njegov nasvet za uspeh? Biti dobri pripovedovalci zgodb. »Če razviješ to sposobnost, lahko prepričaš marsikoga, pa naj bo to kupec v Rusiji ali radijski poslušalec.«

Slovenščina, okolje, družba

Kakšno bo stanje manjšine leta 2040? Kaj se bo zgodilo s slovenščino, družbo in okoljem? Z drugo okroglo mizo Laboratorija bodočnosti so želeli pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ponuditi širši vpogled nad dano stvarnostjo in bodočimi izgledi. Jezikoslovka Matejka Grgič je s prepričanjem dejala, da se sprememb ne smemo bati, saj so te del našega življenja in jih torej moramo znati sprejeti: »Strah ni na mestu, predvsem ko govorimo mladim ljudem. Tudi jezikoslovci se včasih nagibamo k zganjanju panike. Čisto normalno pa je, da se jezik spreminja in razvija.« Predvsem je po njenem mnenju pomembno, da je naša komunikacija razumljiva. Jezik slovenske manjšine v Italiji mora biti sprejemljiv tudi za prebivalce osrednje Slovenije. Morajo ga razumeti. Kot je izpostavil tudi novinar Peter Verč raziskave Slori-ja in zadnje ugotovitve Zsšdi-ja nudijo nazoren pregled nad tem, kako se spreminja narodnostni sestav na naših šolah. Vedno več je otrok iz mešanih ali popolnoma italijanskih zakonov. Tudi slovenska športna društva se vedno bolj odpirajo Italijanom.

»Slovenci v Italiji nismo več svet zase. Proces razgradnje trdne narodnostne zavesti je neustavljiv. Vsi postajamo čedalje bolj hibridi,« je še podčrtal. Tovrstni pojmi, ki v aktualni družbi vedno bolj šibijo, lahko ustvarijo cel kup problematičnih situacij. Tej konfliktualnosti se moramo nujno izogniti. Matejka Grgič je v tem smislu poudarila, da jezik ne bi smel terjati borbe ali boja, temveč bi moral zahtevati le trening in telovadbo. Pogoje za to mora ustvariti družba, gre za eno izmed njenih najpomembnejših nalog. Opisala je še, kako nam šola posreduje le 30% jezikovnega znanja, največ jezikovnih veščin pridobimo s spontanim osvajanjem, kot je gledanje filmov, branje časopisov in knjig ipd. Pri vsem tem je nujno uživati, drugače je vse skupaj le velika muka.

Gojiti navdušenje je ključno tudi na okoljevarstvenem področju. Profesorica in raziskovalka Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gori Suzana Žižek je poudarila pomen tega vidika. Najprej se mora človek zavedati, da je v prvi vrsti del okolja. Le tako se lahko s tem v skladu ravna. Občutljivost za skrb do okolja je po njeni oceni v porastu. Čezmejno sodelovanje Italije in Slovenije lahko omenjeni trend še dodatno okrepi. Za uresničitev načrta morajo nujno med sabo sodelovati različne stroke, ker se lahko tako medsebojno bogatijo. (vpa)

Po poteh tehnologije

Zadnje izmed treh predavanj Laboratorija bodočnosti je bilo posvečeno sodobni tehnologiji in njeni vlogi v prihodnosti. O neprestanem razvoju tehnologije in njenih napredkih so se pogovarjali Niko Tul, inženir in tehnik informatike na tržaški univerzi, Aljaž Srebrnič, ustanovitelj društva Mittelab, Taddea Druscovich, grafična oblikovalka, in Andrej Sossi, informatik in član društva Mittelab. Skupaj so se poglobili v razmišljanje o tem, v katero smer se razvija tehnologija, katere nove možnosti odpira in tudi katere so nevarnosti, ki jih napredek prinaša s seboj.

Predavatelji so se najprej predstavili in podrobneje obrazložili s čim se ukvarjajo. Niko Tul dela predvsem s podatki, ki jih tržaška univerza proizvaja, in skrbi za urejanje in hrambo podatkovnih baz. Današnja družba namreč temelji na podatkih s katerimi upravljamo in na podlagi katerih tudi sprejemamo odločitve. Aljaž Srebrnič službeno programira mikro kontrolerje, v društvu Mittelab pa dela prostovoljno. Mittelab je hackerspace, kjer se zbirajo ljubitelji informatike, elektronike in mehanike ter delajo na svojih projektih. Taddea Druscovich je študentka grafičnega oblikovanja na ljubljanski univerzi, ki se je navdušila za tehnologijo. Je namreč gostujoča projektantka v laboratoriju SciFabLab mednarodnega centra za teoretsko fiziko ICTP Abdus Salam, kjer je razvila eksponat, ki prikazuje fizikalne lastnosti vibracij zvoka preko figur. To je prikazala s pomočjo plošče, na kateri zvočnik proizvaja vibracije. Na ploščo nato posujemo pesek ali kroglice, ki se zaradi vibracij porazdelijo različno glede na uporabljeno frekvenco in ustvarjajo zanimive podobe. Andrej Sossi pa je informatik in v Trstu vodi podjetje Dotcom. Tudi sam je član društva Mittelab.

Na vprašanje kako bo tehnologija vplivala na naše življenje v prihodnosti je Niko Tul izpostavil dejstvo, da vsak od nas pušča neko sled v digitalnem prostoru. Karkoli naredimo s telefonom, računalnikom ali tabletom proizvaja digitalno sled. Že danes to izkoriščajo na primer prodajalci, ki nam ponujajo stvari na podlagi podatkov, ki jih imajo o nas. V prihodnosti pa bo to še bolj poudarjeno. Kljub temu je Tul mnenja, da se sprememb in tudi zbiranja podatkov ne smemo bati, moramo pa določene stvari poznati in bolj pazljivo prebirati pravilnike in izjave o zasebnosti podatkov. Danes je z informacijsko tehnologijo nekako tako, kot je bilo z avtomobili 120 let nazaj, ko ni bilo še pravil in vozniških dovoljenj. Verjetno se bo tudi to področje v prihodnosti formalno uredilo. Aljaž Srebrnič je prepričan, da se bo v prihodnosti poleg boljše kontrole nad podatki zelo razširila in razvila uporaba 3D tiskalnikov in virtualne realnosti. Zaenkrat imajo 3D tiskalniki še veliko fizičnih težav, saj na primer tiskanje kovin ni mogoče. Na vprašanje, ali bodo imele te novosti realno uporabnost tudi v naših življenjih, je odgovoril Andrej Sossi. Vsa tehnologija, ki se nam zdaj zdi futuristična, bo kmalu postala del našega vsakdanjega življenja, tako kot se je zgodilo z informatiko. Povečana realnost in 3D vizorji bi lahko postali zelo koristni na primer pri pregledu notranjih delov letal ali celo za kirurške posege, saj bi lahko kirurg s pomočjo 3D vizorjev in robotskih rok operiral na daljavo. Ali zelo banalno že zato, da bi kar iz trgovine pogledali v domač hladilnik in videli kaj moramo nabaviti. Taddea Druscovich je poudarila dejstvo, da se lahko umetnost in tehnologija spojita, saj je tehnologija današnje orodje za oblikovanje sveta. S 3D tiskalniki lahko na primer ustvarjamo nakit. Navdušuje jo predvsem dejstvo, da lahko postane tehnologija dostopna vsem in ne le eliti. Tehnologija lahko veliko pripomore tudi pri ohranjanju kulturne, naravne in jezikovne dediščine. Tudi Aljaž Srebrnič je mnenja, da je tehnologija orodje za reševanje problemov. Kdo ve, mogoče lahko ta reši tudi manjšino? Mladim pa svetuje, da naj uresničujejo svoje zamisli, če se jim zdijo dobre. Ravno zato skupaj z Andrejem toplo vabita vse mlade, ki jih zanima informatika in elektronika, da obiščejo Mittelab, ki je odlična odskočna deska za razvijanje lastnih idej in projektov. Niko Tul pa je pogovor zaključil z odličnim nasvetom mladim poslušalcem: »Ne bojte se znanosti!«

Martina Jazbec

Več novic na www.primorski.eu