Foto: Primorski dnevnik Foto:
Foto: Primorski dnevnik Foto:

ŠPETER - Športne dejavnosti v slovenskem jeziku in narečju je treba razvijati tudi v Nadiških dolinah. S to ugotovitvijo se je zaključilo debatno srečanje, ki so ga pred kratkim priredili Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Združenje slovenskih športnih društev (ZSŠDI), Večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom in Inštitut za slovensko kulturo (ISK) v Špetru. Pobuda sodi v okvir predstavitev raziskave Šola, družina in zunajšolske dejavnosti, ki jo je ZSŠDI opravil in objavil v ustrezni publikaciji leta 2015 v sodelovanju s SLORI-jem in ravnateljstvi slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične večstopenjske šole v Špetru. Analiza temelji na podatkih 2.135 osnovnošolskih in nižješolskih učencev ter višješolskih dijakov.

Srečanje je uvedla in vodila Živa Gruden. O raziskovalnih izsledkih je spregovoril Martin Maver (ZSŠDI), ki je analiziral jezikovno sestavo anketiranih športnikov in govorne navade v družinskih okoljih, razčlenil lestvico najbolj razširjenih športnih panog, opozoril na rabo slovenskega jezika in narečja v okviru športnega udejstvovanja, navedel razloge, ki vplivajo na izbiro športnega društva, ter prikazal stopnjo priljubljenosti in razširjenosti drugih zunajšolskih dejavnosti. Pri predstavitvi raziskovalnih izsledkov je posebno pozornost namenil skupini špeterskih učencev, pri katerih sta zelo razširjena nogomet in plavanje, pogovorni jezik v društvih pa je v veliki večni primerov italijanski.
Raziskovalka SLORI Norina Bogatec je razvila krajše razmišljanje in izpostavila tri svoje poglede: o koristnosti longitudinalnih raziskav, ki z evidentiranjem družbenih sprememb znotraj slovenske manjšinske skupnosti omogočajo pravočasno in ustrezno oblikovanje teoretičnih izhodišč in operativnih ukrepov; o potrebi, da se mrežo manjšinskih ustanov (šolsko oziroma društveno mrežo) obravnava kot celoto, hkrati pa upošteva, da se glede na okolje posamezne šole/društva razlikujejo oziroma so si podobna ne glede na pokrajino, v kateri delujejo; o pomenu sodelovanja med šolo in organiziranimi zunajšolskimi dejavnostmi glede različnih aspektov vzgojnega in izobraževalnega razvoja kot so na primer socializacija, večjezičnost, disciplina, kreativnost, motorika ipd.

Profesorica slovenščine, zgodovine in zemljepisa na špeterski srednji šoli Vesna Jagodic je v začetku svojega posega izrazila veselje, da ima letos med kolegi tudi bivšo učenko, ki je pred kratkim zaključila študij v Ljubljani, kar priča o pomembnem doprinosu večjezične šole pri uveljavljanju slovenščine v Benečiji. Proces uveljavljanja slovenskega jezika in narečja v vsakdanjem življenju kaže namreč negativne trende, kakor izhaja iz njene raziskave na to temo. Po njenem mnenju, postopnemu opuščanju rabe slovenskega narečja bi se morali zoperstaviti v prvi vrsti z ozaveščanjem staršev, da je narečna beseda pomembna vez z družinskimi koreninami in s kulturo domačega okolja. Poglavitno vlogo imajo pri tem društva, ki morajo za oživitev in vsakdanjo rabo slovenskega narečja nastopati z enotnim programom.

Profesor telesne vzgoje na špeterski šoli in športni trener Mattia Cendou je podal izčrpen in natančen pregled športnih dejavnosti v Nadiških dolinah. Poleg zelo priljubljenega nogometa gojijo društva še odbojko, alpsko smučanje, kolesarjenje, tek in plavanje. Zanimivo, da sestavljajo nekatera nogometna moštva tudi mladi iz Livka, Kobarida in Tolmina. Planinska družina Benečije je edino društvo, pri katerem potekajo dejavnosti v slovenščini, njeni člani govorijo v slovenskem narečju in skoraj vsi učitelji prihajajo iz Posočja. Na šolah potekajo ob telesni vzgoji tudi tečaji psihomotorike in delavnice rokometa. Po njegovem mnenju, zaradi pomena, ki ga šport ima v otrokovem razvoju, in zanimanja mladih za to vrsto udejstvovanja, je predlog za ustanovitev slovenskega mladinskega beneškega športnega društva povsem utemeljen.

V razpravi, v katero sta posegla tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in direktor SLORI Devan Jagodic, so prisotni soglašali s potrebo po razvijanju športnih dejavnosti v slovenskem jezikovnem okolju, ter podprli načrtovanje in izvajanje skupnih pobud v tesnem sodelovanju s špetersko dvojezično šolo.