TRST - Mario Magajna je bil največji propagator slovenske realnosti na Tržaškem in si zato zasluži poimenovanje kake tržaške ulice. Poziv predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča je množica, ki je sinoči prišla v palačo Gopčević na odprtje razstave Mario Magajna fotograf, pozdravila z aplavzom. Da je bil Mario Magajna res cenjen, je tako potrdilo veliko število obiskovalcev, ki so si v dvorani Selva z zanimanjem ogledovali 115 razstavljenih fotografij na stenah ter Magajnove predmete v štirih vitrinah. Razstava, ki bo na ogled do 4. decembra, je nastala na pobudo SKGZ, Narodne in študijske knjižnice, Slovenskega kluba in Kulturnega društva Bubnič-Magajna ob sodelovanju Občine Trst in podpori Dežele Furlanije Julijske krajine, to pa, kot je poudarila predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar, v okviru projekta Magajna 100, ki je nastal s ciljem prirediti poklon Mariu Magajni, ki je bil več kot 40 let fotograf Primorskega dnevnika.

Prisotne je v uradnem delu, ki je potekal v dvorani Bazlen, v imenu Občine Trst nagovoril odbornik Carlo Grilli, ki je fotografijo označil kot eno najpomembnejših umetniških izražanj ter izrazil upanje, da bo lik Maria Magajne postal eden osrednjih likov tržaškega mesta. Njegova dela predstavljajo stalen razvoj zgodovine, ki nas uči, da moramo iti naprej. Za predsednika SKGZ Pavšiča pa je dogodek več kot razstava, je namreč knjiga zgodovine Trsta in okolice, kot jo je videl Mario Magajna in videl jo je v pravi luči. Pavšič je izpostavil Magajnovo pripravljenost na dialog in prijaznost do vseh: bil je predhodnik časa, ki ga danes doživljamo, ter spremljevalec in največji propagator naše realnosti, ki si zasluži ime kake tržaške ulice, je še dejal Pavšič in s tem naslovil poziv na Občino Trst.

O razstavi sta spregovorila kustosa Andrej Furlan in Robi Jakomin. Da je prišlo do izbora 115 razstavljenih slik, je bilo treba pregledati 180.000 posnetkov, ki gredo od začetkov do leta 1982, ko se je Magajna upokojil, in opraviti prvotni izbor 600 slik (drugače znaša Magajnov fond na Oddelku za zgodovino in etnografijo pri NŠK več kot 260.000 negativov). Mario Magajna je bil samouk z izjemnim fotografskim talentom, ki je imel sposobnost videnja, bil je brezpogojno predan svojemu poklicu, vsem se je približeval z velikim spoštovanjem ne glede na njihov položaj v družbi. Obisk razstave, ki obsega sklope z Magajnovimi posnetki za Primorski dnevnik, fotografijami življenja ljudi v Trstu in okolici, portreti znanih in neznanih oseb ter posnetki otrok in športnih dogodkov, pa tudi z avtorskimi umetniškimi fotografijami, bo obiskovalce prepričala o Magajnovem mojstrstvu, je bilo še rečeno.

Na koncu gre omeniti, da bo razstava odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10. in 19. uro, v prihodnjih tednih pa bo stekla tudi vrsta spremljevalnih dogodkov.

Več novic na www.primorski.eu