RIM - Usoda slovenskega parlamentarnega zastopstva je - kot sicer vsa volilna zakonodaja - odvisna od ustavnega sodišča. To je predsednikoma Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudiju Pavšiču in Walterju Bandlju včeraj pojasnil predsednik poslanske komisije za ustavna vprašanja Andrea Mazziotti Di Celso. Srečanje v parlamentu je omogočila poslanka Tamara Blažina, ki je izpostavila nujnost, da zakonodajalec pri snovanju novega volilnega zakona upošteva zaščitni zakon za Slovence. V 26. členu piše, da zakoni za izvolitev senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, pripadnikov slovenske manjšine.

Pavšič in Bandelj sta pritrdila poslanki Blažina ob ugotovitvi, da bi s t.i. italicumom (zakon za zbornico) Slovenci najbrž ostali brez poslanca. Decembrski referendum je vse skupaj postavil na glavo: senat je ostal z dosedanjim poslanstvom in pooblastili, usoda italicuma pa je dejansko zapečatena. Ustavno sodišče bo 24. januarja izrazilo mnenje o volilnih pravilih, seveda pa ne bo odobrilo novega zakona, kar je v pristojnosti parlamenta.

Mazziotti Di Celso je soglašal, da bo moral parlament glede slovenske manjšine upoštevati zaščitni zakon. In to ne po negativnem zgledu italicuma, ki je v zelo ohlapni, splošni in nedorečeni obliki ustvaril pogoj, če ga lahko tako imenujemo, za olajšano izvolitev Slovenke ali Slovenca. Ustavna komisija bo imela pomembno vlogo pri oblikovanju izhodišč nove volilne zakonodaje, a ne odločilne besede, ki je v domeni parlamentarne dialektike (beri: političnih strank), je dejal njen predsednik.

»Moja želja je, da bi bila volilna zakonodaja za senat in parlament ne samo homogena, temveč tudi sad širokega parlamentarnega konsenza,« je dejal Mazziotti Di Celso. Predsednik, ki pripada sredinskemu gibanju Civici rinnovatori, torej računa na dogovor med večino in vsaj delom opozicije, dejansko med Demokratsko stranko in Forza Italia. Iz dogovarjanje ne bi smeli biti izvzeti posamezni členi volilnih pravil, torej tudi ne vprašanje slovenske manjšine. Od tod nasvet predsednika komisije Pavšiču in Bandlju, da po objavi stališč ustavnega sodišča navežeta stike z vsemi parlamentarnimi skupinami ter jih seznanita s pričakovanji Slovencev, vključno seveda z določili zaščitnega zakona.

Sklepi ustavnih sodnikov bodo torej predstavljali mejnik tudi za Slovence, saj je pričakovati, da bo s februarjem parlament začel pospešeno obravnavati volilni zakon. Če bo prišlo do širšega političnega dogovora bo zakon odobren v nekaj tednih, če sporazuma ne bo, se zna zadeva politično zaplesti s posledičnim časovnim zamikom za odobritev volilne zakonodaje. Danes kot danes je vse možno: predčasne parlamentarne volitve pozno spomladi ali jeseni ter redne volitve februarja ali marca 2018. Tudi Slovenci lahko imamo pred seboj le nekaj mesecev, lahko pa tudi leto dni časa za priprave na volitve.

Več novic na www.primorski.eu