TRST - V sejni dvorani tržaškega županstva je včeraj ob 70-letnici Primorskega dnevnika tekla beseda o narodnih in jezikovnih manjšinah v Evropi. V središču pozornosti posveta (priredila ga je Občina v sodelovanju z dnevnikom in združenja MIDAS) so bili nekateri manjšinski dnevniki, člani MIDAS-a, ki združuje okoli trideset časopisov iz dvanajstih evropskih držav. Na srečanju, ki ga je vodil Bojan Brezigar, so govorili Martxelo Otamendi (baskovski dnevnik Berria), Jørgen Møllekær (Flensborg Avis-danska manjšina v Nemčiji), Toni Ebner (južnotirolski Dolomiten), Roberto Palisca (La Voce del Popolo z Reke) in Dušan Udovič z našega dnevnika.
Otamendi je na lastni koži (v zaporu so ga tudi mučili) okusil špansko represivno politiko do Baskov in baskovskega jezika. Italijanska novinarska združenja so bile edina v Evropi, ki so dnevniku Egunkaria (predhodnika Berrie so prisilno zaprli leta 2003) izrazila solidarnost ob obtožbi španskih oblasti, da časopis podpira separatiste ETA. Za zagon novega dnevnika so zaposleni zbrali pet milijonov evrov.
Baskovske province v Španiji uživajo veliko upravno in politično avtonomijo, za razliko od Kataloncev pa jim ni priznana pravica do samoodločbe.
Glavni cilj Berrie je, da širi med Baski njihov jezik. Otamendi je postregel z zanimivim podatkom, da se baskovskega jezika (govori ga okoli 30 odst. prebivalcev baskovskih provinc, kjer živi okoli tri milijone ljudi) vse bolj učijo priseljenci iz drugih držav. V Euzkadiju (Baskovske dežele) ne gre samo za jezikovne in druge razlike, temveč tudi za »zemljepisne občutke«. Medtem ko je za Špance ameriški predsednik Bill Clinton svoj čas prišel v Madrid, je za Baske vodja ZDA šel v Madrid...
Møllekær: Danec po srcu in novinar po poklicu
Dnevnik Flensborg Avis je časopis danske manjšine v Nemčiji, ki je zaščitena na osnovi meddržavnega sporazuma iz leta 1955. Na širšem območju Flensburga živi okoli 20 odst. pripadnikov danske skupnosti, dnevnik (okoli 6 tisoč izvodov) finančno podpirata tako Nemčija kot Danska. Narodnostno mešano območje, ki sodi med gospodarsko najbolj razvite kraje v Evropi, je znalo med prvimi zelo dobro izkoristiti čezmejne evropske projekte. Danska namenja svoji skupnosti v Nemčiji letno kar 70 milijonov evrov pomoči.
Časopis, ki ga vodi Møllekær, v Flensburgu »tekmuje« z dnevnikom nemške večine; nekoč napeti odnosi med časopisoma so danes korektni, torej normalni. Odgovorni urednik se ima za Danca po srcu, a za novinarja po poklicu. Veliko energij je Flensborg Avis namenil gospodarstvu, v smislu, da danski stvarnosti dnevno posreduje poslovne novice iz Nemčije, Nemce pa obvešča o danski stvarnosti. Pri tem se drži načela, da smo ne drugi ob drugemu, temveč drugi za drugega.
Južni Tirolci v bojuproti fašizmu in nacizmu
Odgovorni urednik Dolomitna Toni Ebner (njegova stara mama je bila Slovenka) je obnovil novejšo zgodovino Južne Tirolske, ki je širši italijanski javnosti v glavnem malo poznana ali pa obravnavana črnobelo in klišejsko. Bocenski dnevnik je naslednik dnevnika Der Tiroler, ki ga fašisti niso marali, a ga tudi zaradi pritiskov iz Vatikana niso nikoli zaprli. Ta usoda je njegovega naslednika doletela ob prihodu nacistov na Južnem Tirolskem 8.septembra 1943. Kar 80 odst. Južni Tirolcev je na osnovi dogovora med Mussolinijem in Hitlerjem optiralo za nacistično Nemčijo, le 20 odst. pa se je odločilo za bivanje doma. Dolomiten je bil stalno na njihovi strani, kar je bil dodatni razlog, da so ga nacisti zaprli.
Dnevnik se je odločno boril za avtonomijo bocenske pokrajine in vedno dosledno nasprotoval nasilju in bombnim atentatom. »Avtonomije nismo dosegli z atentati, temveč kljub atentatom,« je poudaril Ebner. Založba Athesia, ki izdaja Dolomiten, je danes velika večnamenska družba, »ki diha z gospodarskim razvojem Južne Tirolske.« Časopis normalno izhaja v 50 tisoč izvodih, ki ob petkih poskočijo na 80 tisoč.
V Istri ne le za jezik,temveč tudi za pripadnost
La Voce del Popolo je eden šestih dnevnikov v italijanskem jeziku, ki izhajajo izven Italije. Roberto Palisca je obnovil zgodovino reškega dnevnika (rodil se je leta 1944), ki skuša po svojih močeh »pokriti« vsa območja v Hrvaški in Sloveniji, kjer živijo Italijani. Časopis, ki redno poroča tudi o dogajanjih v Furlaniji-Julijski krajini, vlaga veliko energij v lokalno kroniko in v svojo dopisniško mrežo »na terenu«. Po zadnji hudi finančni krizi, ki je ogrozila obstoj časopisa, je njegov lastnik postala Italijanska unija, krovna manjšinska zveza v Istri in na Reki. Krize in težave so sicer vedno na preži, v poklicno motiviranem uredništvu pa vlada optimizem.
Palisca je povedal, da so se obzorja La Voce del Popolo dodatno razširila z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Meje med državama so torej padle, v glavah pa žal še ne, zato čaka časopis na tem področju še veliko dela. Novinar z Reke je povedal, da si dnevnik, ki sodi v založniško družbo Edit, prizadeva ne samo za obstoj in širjenje italijanske tiskane besede, temveč tudi za krepitev občutka narodne pripadnosti med Italijani v Istri.
Udovič: hvala Občiniin županu Cosoliniju
Odgovorni urednik Primorskega dnevnika je izrazil veliko zadovoljstvo, da se je praznovanju obletnice časopisa na svojo pobudo pridružila tudi tržaška občinska uprava. S pomočjo Brezigarja in združenja MIDAS se je izoblikovala zamisel o posvetu z mednarodnim predznakom na županstvu, kar bi bilo še do pred kratkim praktično neizvedljivo.
Za Primorski dnevnik ima to jubilejno leto velik pomen. Ne samo zaradi zgodovine časopisa, temveč zato, ker smo želeli obletnico zabeležiti z novim zagonom in s pogledom v prihodnost, ki ga znane hude težave ne smejo nikakor zamegliti, je podčrtal Udovič. »Moj optimizem sloni na utemeljenih spoznanjih in dejstvih. Ni prvič, da se nahajamo v težavah, a vsakokrat smo jih znali premostiti. Verjamem, da jih bomo tudi tokrat,« je v sejni dvorani občinskega sveta optimistično še dejal odgovorni urednik PD.
Sandor Tence

Več novic na www.primorski.eu