Od leta 1945 je Magajna delal kot fotoreporter tržaškega časopisa v slovenščini Primorski dnevnik, ki mu bo v četrtek posvetil posebno prilogo.

Ob razstavi so objavili zapis fotografinje Mete Krese, ki meni, da imajo najboljše Magajnove fotografije izredno družbeno moč. Z njimi se je fotograf po njenih besedah podal v polje poezije, osebe na njih pa so glasniki lokalnih zgodb, hkrati pa pozorni opazovalci in poslušalci oziroma popolni poznavalci socialnega konteksta, ki se razteza onkraj meja delovanja Magajne.

Na razstavi Mario Magajna fotograf, ki jo prirejajo različne organizacije Slovencev v Italiji v sodelovanju z Občino Trst in ob podpori dežele Furlanije - Julijske krajine, bo na ogled okoli 100 črno-belih Magajnovih fotografij.

Mario Magajna se je rodil leta 1916 v Križu pri Trstu. Med letoma 1930 in 1939 je delal v laboratoriju tržaškega podjetja Fotoradiottica. Med drugo svetovno vojno je v tržaški bolnišnici fotografiral operacije in razvijal rentgenske plošče. Kot fotograf je bil vključen tudi v celico Osvobodilne fronte.

Leta 1944 je fotografiral zavezniško bombardiranje Trsta, maja 1945 pa prihod jugoslovanskih partizanov v Trst. Tedaj je začel sodelovati s Primorskim dnevnikom, kjer se je leto zatem zaposlil kot fotoreporter. Upokojil se je leta 1977, z dnevnikom pa je sodeloval vse do leta 1993.

Bogat življenjski opus
Magajna je umrl leta 2007 in zapustil približno 260.000 negativov. Te hrani odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, so sporočili s Primorskega dnevnika.

Tržaški dnevnik bo v četrtek izšel s posebno prilogo, posvečeno Magajni. Priloga na osmih straneh bo dvojezična in bo na voljo vsem obiskovalcem razstave Mario Magajna fotograf, ki bo na ogled do 4. decembra.