TRST – Pravi klasik je mojstrski tudi v svojih manj znanih delih. Tudi v črticah, za katere niso mnogi bralci nikoli slišali. Tako razmišlja slavistka Marija Mitrović, ki je z veseljem ugodila želji Založništva tržaškega tiska, da v Cankarjevem letu izda »drugačnega« Cankarja. Med preko 400 Cankarjevimi kratkimi zgodbami je izbrala deset takih, ki so se ji zdele izvirne in aktualne, Paola Lucchesi jih je prevedla v italijanščino in v sredo so v tržaški knjigarni Minerva predstavili dvojezično zbirko Na otoku / Sull'isola.

Kot sta pojasnila tako urednica kot pesnik in literarni kritik Mauro Caselli, ki je knjigo predstavil, se literarna kritika, ko analizira izredno obsežni Cankarjev opus (njegova Zbrana dela obsegajo 30 knjig ...), običajno zaustavlja pri nekaterih že skoraj granitnih temah: odnos z materjo, hrepenenje, kritika takratnih družbenih razmer, hlapčevstvo ... Teme, ki veljajo za prave topose Cankarjeve produkcije, ta pa je v resnici tematsko veliko bolj raznolika. V črtici, ki daje zbirki naslov, se na primer avtor spusti na področje misticizma in fantazijske literature, ki ju običajno ne vzporejamo s Cankarjem. Urednica in avtorica spremne besede je izpostavila avtorjev izredno rafiniran stil in živahnost pisave, ki izvira tudi iz njegovih etičnih in socialnih izkušenj. Na družbo je vedno gledal iz kritične perspektive in se tudi sam politično angažiral – ravno kot politik in kandidat socialdemokratske stranke je večkrat nastopil tudi v Trstu, kjer je imel nekaj zelo odmevnih govorov. Vztrajno je ponavljal, da kultura ni ogledalo družbe; pisatelj s humorjem, čustvi in lastno vizijo sveta ustvari nov svet – umetniška resnica je vedno dvoumna, nikoli dogmatična. »Upam, da bo ta zbirka bralce popeljala v nov svet in jim predstavila simbole in pokrajine, ki si jih je vredno zapomniti,« je še dejala Marija Mitrović in se ob založbi zahvalila tudi Alešu Brcetu za lepo oblikovano platnico.

Mauro Caselli je vezno nit med objavljenimi zgodbami poiskal v »prišleku«. Cankar ima rad drugačnost in do neke mere tudi odtujenost, s katerima pokaže na šibke plati družbe. Maslin, ki ga v Hudodelcu obsodijo na smrt, na primer v množici vzbudi najbolj živalske instinkte. Job Mrmolja, protagonist »gogoljske« zgodbe O človeku, ki je izgubil prepričanje, simbolizira (tudi sodobne) politike, ki vse prehitro spreminjajo ideale in prepričanja. V Majskem veselju je v ospredju diaboličnost, ki nedolžne otroke spremeni v lakomneže ... Kritiki so Cankarju večkrat očitali pomanjkanje pozitivnih misli in čustev, je dejal Caselli, ki je izpostavil tudi avtorjevo družbeno angažiranost. Njegovo pisanje pa ni bilo vezano na aktualnost, temveč na bistvo človeške eksistence.

Inteligentni ljudje so večkrat tudi mračni, je pristavila prevajalka Paola Lucchesi, za katero je bil Cankar »človek na 360 stopinj«. Med prevajanjem je najbolj vzljubila črtici Odslužene suknje in Ob grahu, ker je avtor zgodbi obarval tudi s čustvenostjo in kančkom upanja.