Na Proseku je november nedvomno med najbolj pričakovanimi meseci v letu, saj s seboj prinaša enotedensko praznovanje domačega zavetnika sv. Martina. V vasi je že vse nared za veliki praznik, ki ga prirejajo odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek, Kmečka zveza ter zahodnokraški rajonski svet pod pokroviteljstvom Občine Trst.

Podrobnosti martinovanja so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, kjer je goste sprejel občinski odbornik za trgovino Lorenzo Giorgi. Slednji je praznik ocenil kot priložnost za promocijo domačih proizvodov, lokalnih specialitet oziroma biserov, s katerimi se lahko ponašamo na našem ozemlju. O samem poteku praznika je spregovorila predsednica rajonskega sveta Maja Tenze. Praznovanje bo jutri, na sedežu rajonskega sveta ob 17. uri uvedla razstava natečaja Skriti kotički naših vasi, samo uro pozneje, ob 18. uri, pa bo v Društveni gostilni čas za prvo zdravico z letošnjim vinom prosekarjem ob spremljavi Ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel.

Sobotni dan bo ob 15. uri v proseškem Kulturnem domu uvedel tretji turnir v briškoli Memorial Walterja Ferluge, izkupiček katerega bo namenjen združenju darovalcev kostnega mozga ADMO; ob 17.30 pa bo na vrsti že osmi večerni Martinov pohod (zbirališče pri spomeniku padlim na Proseku). Če bo vreme prizaneslo, bo v nedeljo zaživela Martinova furenga, prevoz novega vina s konjsko vprego v vas (ob 14.30). Na kočiji se bodo letos peljale kraljica terana, kraljica slovenske Istre in slovenska kraljica, mimohod, ki ga bo povezoval Evgen Ban, pa bo obogatil še nastop Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in Društva godbenikov iz Zreč. Ob 16. uri se bo dogajanje pomaknilo v Kulturni dom, kjer bo krst novega vina prosekarja z vitezi vina, dogodek pa bodo ovenčali spet godbeniki iz Zreč, pevci MoPZ Vasilij Mirk ter mali pevci domače osnovne šole Avgusta Černigoja. Večer bo ob 18.30 v domači cerkvi sv. Martina zaokrožil nastop Grajskega okteta iz Moravč.

V torek, 8. novembra, bodo v Kulturnem domu ob 18. uri predstavili priročnik Domače sirarstvo za zabavo in zares agronoma, publicista in kulturno-posvetnega delavca Danijela Čotarja. Po lanskem uspehu se v sredo ob 18. uri vrača kulinarični dogodek, na katerem bodo v Kulturnem domu pripravljali slastne fancle z dušo. Na oder bodo nato stopili domači osnovnošolci, ki bodo postregli z gledališkim škečem. Ob 20. uri pa bo ravno tam Stefano Cosma spregovoril o vinu Prosekarju skozi stoletja. Prav gotovo bo zanimivo tudi srečanje, ki bo v četrtek, ob 18. uri, v Kulturnem domu, ko bo konzorcij Bonifica Pianura Isontina predstavil posege za razvoj brega, ob 20. uri pa bo na sporedu gledališka improvizacija Improške.

Na Martinov dan, v petek, 11. novembra, bodo že od jutranjih ur vas preplavili kramarji, ki bodo mimoidočim ponujali najrazličnejšo robo, na Kržadi bo običajni kmetijski sejem Okusi sv. Martina, na B’lancu pa še bolšji sejem. Na dvorišču rajonskega sveta bo ob 14.30 razstava in pokušnja vin domačih proizvajalcev, ob 16. uri bo v cerkvi sv. Martina slovesna sveta maša; ob 19. uri bodo v Kulturnem domu nagradili vina in zmagovalce natečaja Skriti kotički naših vasi. Praznični dan pa bo ob 20. uri zaključila fešta v Kulturnem domu, kjer bo glasbo vrtel dj. Seveda ne gre pozabiti na luna park, ki vabi na Mandriji že od 29. oktobra, ter na številne »okrepčevalnice« za obiskovalce posejane po vasi.

Praznik sv. Martina je priložnost za predstavitev prosekarja – letošnjega bo ponudil Andrej Bole od Piščancev. Prvič je z njim pred šestimi leti postregel vinar Edi Kante, njegovemu zgledu pa so sledili tudi drugi, med katerimi velja opozoriti tudi na številne mlade s Proseka in Kontovela, je poudaril pokrajinski tajnik Kmečke zveze Erik Masten. V imenu jusarjev je Bruno Rupel opozoril, da sega prireditev v preteklost, saj se sejem sv. Martina oz. nastop domače godbe na pihala omenja že v dokumentih med vojnama. Da gre za vselej dobrodošel praznični moment, ko se nazdravlja na novo leto in nov vinski pridelek, je dodal še deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je hkrati obžaloval zapuščeni breg, ki bi drugače lahko obogatil in polepšal naš prostor ter zaposlil mlade, ki bi se radi preizkusili kot vinarji.

Več novic na www.primorski.eu