TRST - Področje financiranja rabe slovenskega jezika v javni upravi na podlagi 8. člena zaščitnega zakona čakajo precejšnje spremembe. Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine je namreč na včerajšnji popoldanski seji, ki je potekala v palači deželne vlade Furlanije Julijske krajine v Trstu, odobril novo obliko oz. sistem financiranja, v kateri bosta imela središčno vlogo mreža za slovenski jezik in pristojni urad v okviru deželne vlade. Obenem je odbor tudi izdelal stališče o deželni reformi krajevnih uprav in združevanju občin, kjer zahteva spoštovanje določil zaščitnega zakona zlasti na področju upoštevanja slovenskega jezika in upravljanja s teritorijem.
Mreža za slovenski jezik
Dnevni red seje je bil precej natrpan, med glavnimi točkami pa je bila sprememba sistema financiranja rabe slovenskega jezika v javni upravi na podlagi 8. člena zaščitnega zakona. Kot je po končani seji, ki je trajala približno tri ure, novinarjem dejala predsednica odbora Ksenija Dobrila, je sistem prej slonel na projektih in pri prošnjah so bile nekatere javne ustanove, med temi tudi nekatere občine, precej pasivne, zdaj pa naj bi se z novim sistemom stanje spremenilo. Delovala bo namreč mreža za slovenski jezik, kjer bo središčno vlogo imel urad za slovenski jezik, ki bo deloval na Deželi in bo povezan z vsemi 32 občinami v FJK, kjer veljajo določila zaščitnega zakona, in šestimi medobčinskimi zvezami, ki naj bi nastale na podlagi deželne reforme krajevnih uprav. V okviru te mreže bodo skrbeli za izvajanje zaščitnih določil ter za prevajanje in tolmačenje besedil, pa tudi za terminološko poenotenje izrazoslovja.
V ta namen se je včerajšnje seje udeležil tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je predstavil načrt ustanovitve osrednjega deželnega prevajalskega urada in izrazil pripravljenost, da Dežela prevzame središčno vlogo pri koordinaciji vseh storitev. Prav tako se je tudi obvezal, da se bodo izvedle vse potrebne normativne spremembe, da bi omogočili operativnost omenjenega urada. Dežela predvideva v ta namen tudi zaposliti ustrezno usposobljeno osebje in preskrbeti potrebne računalniške programe. Poleg tega je Torrenti še napovedal, da bo v kratkem v deželnem tiskovnem uradu nastopil službo nov slovenski novinar: gre za Petra Verča, ki bo po odbornikovih besedah tudi zagotovil kontinuiteto in kakovost spletnih vesti v slovenskem jeziku.
Za dvojezične statute in upravljanje teritorija
Paritetni odbor pa je na včerajšnji seji razpravljal tudi o deželni reformi krajevnih uprav oz. o vprašanju ustanavljanja medobčinskih zvez. V zvezi s tem je tudi izdelal stališče, ki ga bo v kratkem posredoval predsednici deželne vlade Debori Serracchiani in v katerem izraža željo, da reforma krajevnih uprav osvoji tudi potrebo po izvajanju zaščitnega zakona v statutih novih zvez, ki naj imajo tudi dvojezično obliko in nazive, prav tako mora ostati v pristojnostih občin avtonomija glede upravljanja teritorija, je dejala Dobrilova.
Odbor bo v kratkem deželni upravi posredoval tudi stališče v zvezi z referendumom na ljudsko pobudo o združitvi treh občin v Laškem. Pri tem člani odbora poudarjajo spoštovanje določil, ki so zapisana v zaščitnem zakonu in tudi mednarodnih dokumentih, kot je npr. okvirna konvencija o zaščiti manjšin. Gre predvsem za to, da se ozemlja ne sme spreminjati v škodo manjšin oz. da je tam, kjer do tega prihaja, potrebno zagotoviti enako raven zaščite ali pa le-to nadgraditi, je poudarila predsednica Ksenija Dobrila.

Več novic na www.primorski.eu